Cvet Cichorium intybus L.

Njeno najljubše rastišče

V Nemčiji (takrat Zvezni republiki Nemčiji) je leta 1976 Hennelore »Loki« Schmidt sicer žena takratnega zahodnonemškega kanclerja Helmuta Schmidta (kancler od 1974 – 1982) ustanovila Ustanovo za varstvo ogroženih rastlin (Ustanova Loki) s sedežem v Hamburgu. Ta ustanova skupaj z Univerzo v Hamburgu opozarja na ogroženost življenjskega prostora in s tem na izumiranje določenih vrst rastlin. S tem namenom so od leta 1980 dalje pričeli vsako leto razglašat cvetlico leta. Običajno so to vrste rastlin, ki so ogrožene in jim preti izumrtje.

Za cvetlico leta 2009 so v Nemčiji razglasili cvetlico Cichorium intybus L. – navadni potrošnik ali cikorija. V ljudskem jeziku ga (jo) poimenujemo tudi plavi regrat, jedrik, cikorija, mleč, pripotec … Imenujemo jo tudi obcestna vegetacija. Raste skorajda povsod ob poteh, na njivah in travnikih. Navadni potrošnik je trajnica visoka od 30 – 100 cm, ki mu ustrezajo vsa tla od kislih, nevtralnih do bazičnih. Najbolj mu ustrezajo kisla tla (pH okoli 5,5), toleranten pa je na pH od 4 do 8,3. Ustrezajo mu peščena do glinena tla. Raste na zelo sončnih legah od nižin do montanskega pasu in ne prenese sence.

Navadni potrošnik je zdravilna in krmna rastlina iz podreda radičevk (Cichoriaceae). Njegova bližnja sorodnika sta endivija in radič. Cvetovi so modro vijoličasti, ki cvetijo od julija do avgusta. Seme dozoreva od avgusta do oktobra. Cvetove moramo sušiti v senci in jih dobro posušiti. Potrošnik se v zdravilstvu uporablja za zdravljenje sladkorne bolezni, saj vsebuje veliko inzulina. S posušenimi cvetovi pripravimo čaj, ki pomaga pri odpravljanju želodčnih in črevesnih težav. Pospešuje izločanje žolča in čisti kri.

Potrošnikova korenina je odebeljena. V preteklosti je služila kot kavni nadomestek (cikorija). Naše babice so iz korenin navadnega potrošnika kuhale čaje, ki so pospeševali apetit in izboljševali delovanje jeter, žolčnika in ledvic, skratka izboljšujejo celotno presnovo v telesu.

Da je navadni potrošnik postal ogrožena rastlina je k temu pripomogla prepogosta košnja brežin in najbolj prezgodnje košnje travnikov, katerih travo silirajo. Rastlina se prav zaradi teh prezgodnjih košenj ne more obnavljat in ne semeni, kar pospešeno pogojuje njeno izumrtje. Na isti poti izumrtja je kar nekaj vrst travniških rastlin. V Nemčiji so na pobudo Ustanove za varstvo ogroženih rastlin že prepovedali prezgodnje košnje, v nekaterih deželah pa tudi siliranje.

Pripravil:
Vlado Planinšek