K pisanju tega sestavka me je vzpodbudil članek v decembrski številki vrtnarske revije The Garden, ki jo izdaja Kraljevo hortikulturno društvo iz Londona. Članek z naslovom »Ovrednotenje dreves« me je spodbudil k nadaljnjemu iskanju širše obrazložitve.

Chris Neilan, arborikulturist in uslužbenec pri Svetu Eppingovega gozdnega okrožja je razvil merila ocenjevanja vrednosti dreves v javnih nasadih, ki služijo kot podlaga za ocenitev javnega premoženja v kraju ali občini. Ta sistem sedaj uporabljajo vse lokalne oblasti po celotni Veliki Britaniji. Sistem temelji na ocenitvi in ovrednotenju vloge posamezne funkcije drevesa, ki jo ima na javnem prostoru. Vsa cenitev je prilagojena času skozi katerega je posamezno drevo raslo in seveda prostoru ter njenemu zdravstvenemu stanju. Tako popisana morajo biti vsa drevesa na javnih mestih. Narejena mora biti nekakšna inventura vse drevnine.

Drevesa v krajevnih okoljih je težko ovrednotit, saj imajo bistveno več funkcij, kot jih imajo drevesa, ki rastejo na odprtem terenu ali pa v gozdu. Bolj ko drevo raste v urbanem prostoru, večjo vrednost ima. Za primer naj navedem, da je drevo, ki raste v urbanem okolju in meri v premeru okoli 15 cm na 1 m višine merjeno od tal, vredno najmanj 10.000 (deset tisoč) funtov ali bolje okoli 11.500 €. Najdražje drevo v Londonu, ki raste v Mayfair-u je platana, posajena leta 1794. Izračunano po Neilanovih merilih je ovrednotena na 750.000 funtov ali okoli 850.000 €.

Ovrednotenje drevesa poveča težnjo po njihovi ohranitvi v urbanih okoljih. Istočasno pa pomaga pri ocenjevanju morebitnih poškodb pri vandalizmih in pri gradbenih posegih v nadzemnem in podzemnem delu drevesa. Poseben pomen ima ovrednotenje dreves pri gradbenih posegih in poškodbi dreves, kot podlaga za plačevanje odškodnin.

Ocenjevanje poškodovanosti dreves in s tem tudi vrednosti oziroma višino odškodnin vodijo krajevne oblasti skupaj z arborikulturisti in gozdarskimi strokovnjaki. V kolikor morajo zaradi poškodovanosti ali bolezni odstraniti drevo, morajo odstraniti tudi koreninski sistem, razširit jamo in jo zasuti z rodovitno zemljo. Na to mesto morajo zasaditi novo drevo iste vrste in sorte. Mesto kjer je odstranjeno drevo ne sme ostati prazno. Vse stroške nosi tisti, ki je drevo poškodoval. V primeru bolezni drevesa pa stroške nosi lokalna skupnost, razen, ko je bolezen posledica poškodbe. Višina ocenjene odškodnine je odvisna od lokacije kjer drevo raste, njenega zdravstvenega stanja, njenega življenjskega pričakovanja in na koncu njenih funkcij v okolju kjer raste. Ne zanemarjajo pa tudi njene privlačnostne vrednosti, več ljudi ko drevo vidi, višja je njena vrednost. Posebne drevesne vrste so posebej zaščitene in imajo zato bistveno višjo vrednost.

Poseganje v drevnino (grmovnice in drevesa) na javnih površinah je nepooblaščenim osebam prepovedano. V drevesa (obrezovanje in odstranjevanje) lahko posegajo le pooblaščene osebe, ki se morajo izkazati z znanjem najprej o poznavanju drevnine in nenazadnje o obrezovanju. Kazni za nepooblaščene in neusposobljene osebe so izjemno visoke. Poleg tega pa morejo poravnat še vso ocenjeno škodo. Za nadzor skrbi vladna gozdna inšpekcija (policija) (Government Forestry Policy).

Glede na ljubiteljstvo in neprofesionalni odnos pri načrtovanju in vzdrževanju drevnine v javnih nasadih na področju celotne Slovenije, bi bilo smiselno posnemanje britanskih strokovnjakov.

Pripravil:
Vladimir Planinšek