Neznana rastlina pripada družini Rosaceae (rožnice) in rodu, ki je v naših vrtovih in naravi razširjen. V hortikulturi se uporablja predvsem zaradi okusnih plodov.

Vrsta, ki je na sliki je bila uvedena v hortikulturo 1980. leta, ko se je domov vrnila botanična ekspedicija iz Kitajske. S sabo so prinesli seme in prvi vnos v ameriški arboretum je bil šele 5 let kasneje (t.j. 1985). Rastlina, ki je na sliki pripada podvrsti, ki se od osnovne vrste razlikuje le v barvi plodov, saj so pri tej rastlini oranžno rdeči pri vrsti pa beli. Okus je drugačen, kot pri nas razširjenih predstavnikih in ni tako poln (vsaj po mojem mnenju).

Razmnoževanje je izredno težavno sam v letošnjem letu nisem imel pretiranega uspeha (pravzaprav je rezultat enako nič), po pogovoru z prijateljem iz tujine, ki mi je to rastlino podaril je to tudi eden največjih problemov zakaj je ne srečujemo bolj pogosto (vsaj v specializiranih vrtnarijah).

Rastlina je popolnoma odporna na našo klimo in raste v vseh vrstah zemlje tako v kisli kot bazični zemlji (5, 6 - 8 pH). Uspeva tako na soncu kot v senci in ni občutljiva na poletno vročino (podatek, ki ga bom sam vedno bolj upošteval). V višino zraste 1,6-1,8 m in v širino do 1,5 metra. Da doseže polno razrast, potrebuje več let (4-5) in se ne razrašča tako invazivno kot njeni slovenski sorodniki.

Okrasno vrednost ji dajejo enoletni pogajki zato jo je treba vsako leto spomladi porezati do tal (razen, če želimo imeti in poskusiti njene plodove saj se cvetovi razvijejo na dvoletnem lesu - poganjkih). Polno razraščena rastlina z snežno belimi lokasto ukrivljenimi vejami je v teh oblačnih dnevih prava paša za oči še posebej posajena pred temno ozadje zimzelenk ali iglavcev.

Pripravil: Gorazd Mauer
 

Odgovor: Na fotografiji je Rubud lasiostylus var. hubeiensis.