Tanja

Ponedeljek, 16. januar 2012 - 15:22

Pozdravljeni! Iskala sem fotografijo, na kateri bi vam lahko pokazala, kje točno se ta del tulipanovca nahaja (za lažje razumevanje). Sedaj pa vidim, da je Gorazd že odgovoril. Hvala v mojem imenu.

Polona

Nedelja, 15. januar 2012 - 20:26

Gorazd, hvala za pojasnilo.

Gorazd

Nedelja, 15. januar 2012 - 11:48

Na slikim je res tulipanovec. Slika je bila verjetno narejena v času intenzivne rasti . Na sliki je vrh vejice na kateri se razvijajo novi listi. V primeru, da bi veja formirala cvetni brst, bi rastni vršiček bil bolj odebeljen. Da je slika posneta v času bujne vegetacije se vidi v barvi skorje(luba) na spodnjem delu slike.

Slavica

Nedelja, 15. januar 2012 - 08:27

Gospa Tanja, prosim, če odgovorite na vprašanje g. Polone, ker tudi mene zanima kaj je bilo na sliki; ali je to razvijajaoč cvet, list ali vejica tulipanovca ? Hvala !

Polona

Četrtek, 12. januar 2012 - 13:08

Gospa Tanja, ali mi lahko, prosim, poveste, kaj točno je na sliki. Razvijajoč se cvet in listni peclji?

Tanja

Četrtek, 12. januar 2012 - 12:00

Gospod Gregor je pravilno odgovoril na uganko katera rastlina je na fotografiji. Zanimalo me je ali boste obiskovalci prepoznali tako pogosto se pojavljajočo rastlino kot je tulipanovec.

Polona

Ponedeljek, 9. januar 2012 - 16:06

Gregor, je to že pravi odgovor? Tudi jaz sem zaradi opisa najprej pomislila nanj. Potem sem na slikah tulipanovca iskala objavljene značilnosti, pa jih nisem našla. Lp

Gregor

Ponedeljek, 9. januar 2012 - 13:42

Iskana rastlina št. 17 je tulipanovec - Liriodendron tulipifera.

Polona

Četrtek, 5. januar 2012 - 11:31

Hvala za pojasnilo. Spoštujem željo. Ker ni nobene rastline za ugibanje, lahko ugibam avtorja prispevka. Po slogu in še po čem me močno spominja na nekoga, ki ni ženskega spola, je pa predsednik društva-)))

Uredništvo

Sreda, 4. januar 2012 - 09:32

Pozdravljeni! Najprej opravičilo za moj kasnejši odgovor, saj sem bila za praznike odsotna. Res je, da anonimke niso nikoli prinesle kaj dobrega, vendar kot je zapisal Gorazd je prispevek 'Vrtnarjenje za začetnike' podpisan z psevdonimom, saj avtorica ne želi biti razkrita. Kot se je sama izrazila ne želi, da bi se zaradi njenega imena kdo spotikal ob prispevek, ki ga je napisala dobronamerno. Zaradi njene prošnje (čeprav je vedele, da anonimnost pri prispevku ni zaželjena) je uredništvo pristalo na anonimnost.

polona

Petek, 30. december 2011 - 23:56

Mene anonimnost v tem primeru ne moti. Ne vem pa, zakaj se avtorica ne podpiše, ker se mi zdi besedilo dobro, duhovito in ironično hkrati. Kaže, na kaj bi društvo SVZ moralo biti pozorno pri "širjenju" vrtne kulture.

Gorazd

Petek, 30. december 2011 - 19:32

Se popolnoma strinjam s ga Slavico. Anonimke niso nikoli prinesle nič dobrega. V tem primeru je urednik našega spletišča v dogovoru z mano pristal, da ne bo razkril imena avtorice ki je naša članica. Ker noben od člankov ni žaljiv ali kakor koli drugače sporen sem na njeno prošnjo po anonimnosti pristal. Na humoren način opisuje stvari ki so se zgodile marsikomu med nami. Dokler avtorica ne dovoli ali se sama razkrije je ne bomo razkrili.

Slavica

Petek, 30. december 2011 - 17:01

Sestavek ''VRTNARJENJE ZA ZAČETNIKE'', sem z zanimanjem prebrala - zanimivo mišljenje oz.branje. Še lepše ali, če želite boljše bi bilo, da bi se avtorica tega članka podpisala s pravim imenom in priimkom. Kaj menite drugi obiskovalci te spletne strani o anonimnih piscih ? Kaj pravi urejevalec te spletne strani o ANONIMKAH ???

Gorazd

Ponedeljek, 26. december 2011 - 19:32

Odgovor je seveda pravilen. Na sliki je res Rubus lasiostylus var. hubeiensis. Uporaben predvsem zaradi svoje dekorativne vrednosti v belo srebrni barvi lubja. Gorazd

Polona

Nedelja, 25. december 2011 - 21:39

Pri nas je bil čudovit sončen božični dan, škoda, da brez snega. Zadnjič sem pozabila vprašati, Gorazd je odgovor -Rubus lasiostylus hubeiensi??? Lp

Slavica

Sobota, 24. december 2011 - 22:55

Želim, radostno praznovanje božičnih praznikov, v prihajajočem letu 2012, veliko zdravja in uspehov pri vrtnih opravilih, da bo vse uspevalo, tako kot ste si zamislili in zaželeli!

Slavica

Sobota, 24. december 2011 - 22:46

Tanja Planinšek

Sobota, 24. december 2011 - 22:19

''Naj se krila metulja dotaknejo sonca in nežno kot veter pobožajo ti ramena, da ti prinesejo veselje, ljubezen in srečo. Danes, jutri, za vedno!'' (star angleški pregovor) Vesel božič in veliko zdravja, sreče in zelenja vam želim v letu 2012!

Polona

Sobota, 24. december 2011 - 08:30

Predsedniku, članom in vsem obiskovalcem te strani želim lepe praznike in vse dobro v letu, ki prihaja.

Polona

Sreda, 21. december 2011 - 01:39

Slavica, te maline poznam, jih ima sosed. Rubusov na l je kar nakaj, vendar niso vsi opisani. Zaradi barve mi je všeč Rubus leucodermis.

gorazd

Torek, 20. december 2011 - 22:44

Rod je pravilen le vrsta se prične na črko l.

Slavica

Torek, 20. december 2011 - 21:24

Veš Polona ta 16. je težka zadeva, ker je nova reč in še ni razširjena zato nam tudi ni poznana. Obstajata dve vrsti /mogoče še več!/ z ne rdečimi plodovi, niso pa popolnoma beli, prej rumeni. RUBUS IDAEUS ''FALLGOLD''. / ALL GOLD /, ki ima rumene plodove /jagode/, RUBUS IDAEUS ''GOLDEN EVEREST'', ki pa ima belo - rumene plodove /jagode/. Tudi mene zanima, katera rastlina je na sliki 16.

Polona

Nedelja, 18. december 2011 - 23:52

Pred spanjem sem slučajno pogledala sem, kjer že dolgo ni bilo nič novega. Slavica, tudi meni se po opisu in slikah zdi, da spada rastlina v rod robid/malin. Samo katera vrsta je? Bela stebla ima, na primer, Rubus cockburnianus, nima pa belih plodov in ne vem od kod izvira. Iz Kitajske je Rubus armeniacus in še druge, novi poganjki me navdušujejo pri Rubus phoenicolasius. Nobena vrsta ne ustrza opisu. Moram spat.Veliko radovenosti in sreče pri ugibanju.

Slavica

Nedelja, 18. december 2011 - 21:55

Mogoče spada rastlina na sliki štev. 16 v rod RUBUS FRUTICOSUS ..?

gorazd

Nedelja, 18. december 2011 - 18:55

Chaenomeles speciosa je čudovita rastlina, vendar je odgovor na žalost napačen.Spada v isto družino le rod je drug.

BBCENTA

Nedelja, 18. december 2011 - 16:06

Chaenomeles speciosa

Slavica

Četrtek, 24. november 2011 - 19:23

Popolnoma se strinjam, da je potrebno uničiti podivjane invazivne rastline , kot so ambrozija, japonski dresnik, zlata rozga in druge, ki so že zelo domače pri nas. Ker pa Slovenija ni tako bogata kot je Anglija, zato predlagam, da občine sprejmejo odloke, kjer bi zahtevali od lastnikov zemljišč, da jih očistijo teh rastlin. Ena od možnosti so tudi javna dela.

Klavdija Mori

Četrtek, 24. november 2011 - 14:58

Pozdravljeni! Ravnokar sem si prebrala sestavek, ki govori o odstranjevanju rododendronov iz Škotskih gozdov. Zanimivo in hkrati sestavek, ki ti da misliti. Vsakič, ko se peljem v službo, opazujem koliko japonske dresni je ob vodotokih. Letos sem jo prvič opazila, da se je že začela naseljevati v bližnje gozdove. Da ne omenjam zlate rozge, ki si jo je v našem mestu vrli vrtnar dovolil pustiti v okrasni gredi (beri javni nasad). To pa tudi ni vse, namreč videla sem, da si je soseda to rastlino posadila v vrt, ker je 'tako lepa'. Ni pa pomislila, da si je dejansko nasadila zelo invazivno rastlino v vrt in s tem ji tudi pomaga, da se širi. Kakšne pa so vaše izkušnje s takšnimi in drugačnimi invazivnimi rastlinskimi vrstami? In kaj mislite, da bi se moralo na tem področju storiti, da bi se stvari začele premikati v pravo smer?

Polona

Sreda, 23. november 2011 - 09:43

"? Na to temo se nisem oglasila, ker me lahko vodijo samo želje, čustva in ne pravi razlogi." Globoko v sebi mislim: "Če je naš resnični motiv SKRB za ohranjanje redkih, zaščitenih rastlin, bi bili najboljši /v to usmerjeni/ napori v njihovem naravnem okolju."

Polona

Sreda, 23. november 2011 - 09:16

Gojenje, prodaja in nakup redkih, ali raje, zaščitenih rastlin? Na to temo se nisem oglasila, ker me lahko vodijo samo želje, čustva in ne pravi razlogi. Če kdo sprašuje človeka, ki bi si želel imeti zaščitene rastline v svojem vrtu, bo seveda ves navdušen ZA. Vrtnarji, ki vidijo v vzgoji in prodaji svojo "možnost in priložnost", so gotovo tudi stoodstotno ZA. Ne poznam dobro naših zakonov, še manj tujih. Verjamem, da so napisani z namenom, da bi rastline zaščitili. Pa je to dovolj? Kaj pa realnost, ki jo opisuje avtor, ko človek z gradnjo, pašo, umetnimi gnojili.... uničuje naše bogastvo? Kdo bo glede tega kaj ukrenil? Nekateri vrtnarji v tujini /Avstrija, Nemčija,,,/gojijo te rastline. Kako je pri njih to urejeno? Zanimajo argumenti in morebitne dileme naših strokovnjakov, recimo tudi iz Botaničnega vrta. Glede učne poti za slepe pa vse pohvale. Vredno posnemanja!

Klavdija Mori

Torek, 22. november 2011 - 09:41

Pozdravljeni! Vidim, da očitno tema o sajenju redkih rastlin ni tako zanimiva za nekatere, ki se redno javljajo na tem portalu. Pa pustimo to. Prebrala sem si prispevek o učni poti za slepe, slabovidne in videče. Moram reči, da je to pohvalno in šoli želim še veliko uspehov na tej poti. Tudi sama bi rada nekoč to preizkusila, da dobim eno novo izkušnjo. Čestiteke Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje! Škoda, da se o takšnih stvareh ne piše še širše.

Klavdija Mori

Četrtek, 10. november 2011 - 12:24

Pozdravljeni! Prebrala sem si prispevek g. Mauerja z naslovom 'Sajenje redkih rastlin da ali ne'. Zanima me kakšno pa je stanje v tujini. Ali imajo podobno zahtevne zakone oz. kazni kot pri nas ali so bolj dojemljivi in vedo, da se bo neki rastlini le pomagalo? Prenos v vrt pomeni tudi (po mojem mnenju), da se bo neka rastlina lahko ohranila, če ji že na njenem rastišču grozi izumrtje oz. izginotje. Saj to vendar počnejo tudi botanični vrtovi, ampak tako kot je zapisal g. Mauer v članku, oni imajo dovoljenje, da to počnejo. Me res zanima zakaj nekdo, ki ima rad rastline in bi ji s prenosom v svoj vrt nudil tisto kar rabi, le-tega ne sme storiti. Rastlinska pestrost v naši naravi je vedno manjša, saj so/smo z vnosom tujerodnih (ivazivnih) rastlin v naše vrtov (posledica - nekotrolirano širjenje) nekatere domače rastline obsodili na propad. Poleg tega pa vedno več rastlin izginja zaradi prekomernega gnojenja. Sama sem mnenja, da če lahko ohraniš neko rastlino tako, da jo preneseš v svoj vrt, zakaj bi moral biti za to kaznovan.

Polona

Nedelja, 6. november 2011 - 14:45

Tistemu, ki je napisal "Dan odprtih vrat" od srca čestitam. Duhovito je in aktualno!

Marija

Sobota, 5. november 2011 - 12:46

Slučajno sem našla vaše strani. Ob brnju prispevka Dan odprtih vrat pa sem se nasmejala kot že dolgo ne. Res duhovit prispevek. Priporočam, da si ga preberete.

Tanja

Sreda, 2. november 2011 - 08:01

Pozdravljeni! Se opravičujem za moj kasnejši odgovor, saj imam veliko dela in včasih zmanjka časa za 'malenkosti'. Res je, kot je zapisala ga. Polona, PPA (Perennial Plant Association) je tista organizacija, ki je izbrala Brunnero m. 'Jack Frost' za trajnico leta 2012.

Slavica

Četrtek, 27. oktober 2011 - 11:03

Polona, vse ti dam prav in se strinjam s tabo, ker so mi te poti dobro poznane. Vprašanje sem postavila samo zato, da tudi tisti, ki jim to ni tako poznano si izpopolnijo znanje nam tem področju. Želim lep dan!

Polona

Sreda, 26. oktober 2011 - 22:31

Slavica, zdi se mi, da trajnico leta izbere "Perennial Plant Association". Člani naredijo seznam trajnic, odbor izmed njih izbere štiri in vsak član glasuje za eno izmed njih. Pri tem upoštevajo, da, na primer, rastlina uspeva v različnih podnebjih, da se jo enostavno razmnožuje, da je njeno vzdrževanje poceni... Namen je vzpodbujanje sajenja trajnic. ppa@perennialplant.org

Slavica

Sreda, 26. oktober 2011 - 21:51

Kje je bila Brunnera m. JACK FROST trajnica leta 2012 in kdo jo je izbral ? Hvala za odgovor.

Polona

Torek, 25. oktober 2011 - 21:46

No, svoje pripombe nisem dala zaradi morebitnih halucinogenih učinkov. Samo spraševala sem se / bila "vzhičena"/, ali je možno, da lahko kdo pride tudi do te rastline. Je res zelo lepa. Je problematična za prezimovanje? Bomo še kaj več zvedeli o njej?

Jelka

Torek, 25. oktober 2011 - 16:45

Tako je, na sliki je Desfontainea spinosa 'Harold Comber'. Glede na to, kaj vse imamo posajeno v naših vrtovih, strupenega in "kvazi" strupenega, ne bo prav nič narobe, če imamo še tale res dekorativen grm.

Polona

Torek, 25. oktober 2011 - 08:41

Sinonim je menda Desfontainia spinosa f. hookeri. Ta čilska grmovnica je res precej podobna ileksu.

Breda Jakopič

Ponedeljek, 24. oktober 2011 - 21:47

Desfontainia spinosa

Polona

Ponedeljek, 24. oktober 2011 - 21:20

Kaj vam je bolj všeč- D.s. ali D.h? Ne vem pa, če bi si upala piti čaj. Ne boste rekli. da ima grm kdo doma? Lp

Polona

Ponedeljek, 24. oktober 2011 - 08:44

Gorazd, hvala za dva razveseljiva odgovora. Lubje odpada na olesenelih predelih in torej ni nič narobe. "Mete" bi bila res zelo vesela. Lp

Gorazd

Nedelja, 23. oktober 2011 - 19:29

Bravo tudi Poloni ,ki je odkrila rastlino na sliki. Res je Prostanthera cuneata in prihaja iz Australije.V domovini ji pravijo alpska grmasta meta(alpine mint bush)in raste 1200-1500 m nad morjem. Ime je rastlina dobila iz grške besede prostheke- dodatek in antheros-prašniki. Ali je rastlina prezimna na Gorenjskem ne vem. To je potrebno poskusiti .Če želiš rastlino poskusiti na Gorenjskem ti jo podarim spomladi, da se bo do jeseni ukoreninila

Gorazd

Nedelja, 23. oktober 2011 - 18:54

Tudi sam imam Cornus cousa var. chinensis, ki mu tudi odpada lub. Lubje odpada na delu debla, kjer izraščajo veje(pazduhe vej) in po steblu in je normalen pojav. Tudi odpadanje večjih delov lubja je normalen pojav še posebej za starejše rastline in določene sorte. Zanima me ali je v opisanem primeru pod odpadlim lubjem mlado lubje(svetlo rjavo-zelene barve) ali pa je viden les. V prvem primeru ni nič narobe, v drugem primeru pa sta možna dva vzroka - Mehanska poškodba (srnjad, urin živali, kosilnica) -Bolezen v prevodnem celičju in s tem sčasoma možnost izgube celotne rastline. Sam se bolj nagibam k normalnemu odpadanju zaplat lubja saj to daje dodaten dekorativen videz neolistani rastlini pozimi.

Polona

Nedelja, 23. oktober 2011 - 08:46

Imam vprašanje. Dve vrtoljubki sta mi potožili, da se na drenih /Cornus Kousa "Satomi"/ brez pravega /neugotovljenega/ vzroka lupijo zaplate skorje. Ima kdo podobne izkušnje ali kaj več ve o tem?

Polona

Torek, 18. oktober 2011 - 20:59

Čudovita je ta Prostanthera cuneata. Tudi jaz bi jo rada občudovala na svojem vrtu, a se bojim, Gorazd, da bi na Bledu kljub zaščiti vedno zgubila liste, če ne še kaj več.

gorazd

Torek, 18. oktober 2011 - 11:47

Bravo Slavica. Rastlina na sliki je res p. c.. Še danes sem občudoval zanje cvetove. Upam da bo kdo napisal pravo ime.

Slavica

Ponedeljek, 17. oktober 2011 - 09:39

Rastlina štev 14 je P.c.

Slavica

Ponedeljek, 17. oktober 2011 - 09:37

Jelka

Sreda, 12. oktober 2011 - 18:04

No, pa se je le še nekdo ojunačil in zapisal pravilno ima neznane rastline: Chimonanthus praecox. Njegovo slovensko ime je 'zimski cvet', in kot je gospa Breda pravilno zapisala pripada družini blagoduhk (Calycanthaceae). Njegova domovina je Kitajska, kjer raste v gozdovih na višini od 500 do 1100 m. Torej je primeren tudi za naše vrtove, tudi takšne v katerih vladajo ostrejše zime. Zraste do višine 3 m. Njegova okrasna vrednost je predvsem v cvetenju, saj se cvetovi pričnejo odpirati konec zime ali zgodaj spomladi. Cvetovi pa nam ne le lepšajo »prazne« sezone, temveč tudi nadvse omamno dišijo in ga lahko zavohamo že od daleč, žal pa se tudi kmalu »razdišijo«. Tudi ko se olista je grm zelo povšečen. Krasijo ga sveže zeleni listi. Ko sem grmiček pred več kot 10 leti posadila, sem v literaturi prebrala podatek, da je treba potrpežljivo čakati prvi cvet. Ta navedba je še kako držala, saj je na našem vrtu zacvetel s prvima dvema cvetovoma po »kratkih« osmih letih. Pisano-jesenski pozdrav. Jelka

Breda Jakopič

Sreda, 12. oktober 2011 - 07:17

Chimonanthus praecox, (wintersweet), družina Calycanthaceae.

Jelka

Torek, 11. oktober 2011 - 18:02

Gospe Slavica in Polona. Točno. Kratica je pravilna. Velik kompkliment vajinemu poznavanju rastlinstva. Torej do prave rešitve nismo več daleč. Mogoče pa se bo le še kdo ojunačil in zapisal pravo ime, saj mu je gospa Polona zelo pomagala z dodatno informacijo.

Polona

Torek, 11. oktober 2011 - 13:02

Slavica, res je lepa, prepričana sem, da je C.p. in mogoče še Wintersweet povrhu.

Slavica

Torek, 11. oktober 2011 - 12:46

Čudovito lepa in očarljiva fotografija štev.13. Vesela bi bila, če bi jo imela seveda rastlino. Mogoče je to C. P.

Polona

Ponedeljek, 10. oktober 2011 - 15:11

Tudi jaz mislim, da so rastline zato, da jih spoznavamo, da nas razveseljujejo, da zanje skrbimo, da si jih delimo, če je le možno. Ne za prestiž, za egoistično čuvanje zase, da je še kdo drug ne bi imel. Znam ceniti to lastnost pri tebi, Gorazd pa tudi večina vrtoljubcev je takih.

Gorazd

Ponedeljek, 10. oktober 2011 - 14:29

Elita v smislu Imam posebno novo rastlino in je ne mislim dati nobenemu, raje jo vržem stran. To sem doživel pri podarjanju rastlin že večkrat. Primer : na boljšjem sejmu v Mariboru je sin ponujal izredno redko sadiko ne samo pri nas temveč tudi v Evropi. Prva stranka ki je hotela to rastlino jo je dobila čeprav je bila popolnoma nepoznana in se za rastline ne zanima pretirano. Komentar enega od obiskovalcev ki je zvedel za to rastlino in je seveda ni dobil je bil zakaj je bila rastlina prodana človeku ki je ne pozna in ne nekomu ki jo že išče precej časa. Drugi primer: sedaj sem dobila toliko posebnih rastlin in jih ne bom dala nobenemu. Sam sem doživel na prvem obisku drevesnice s posebnimi iglavci da rastline nisem dobil čeprav sem stal zraven nje ker nisem bil član društva igličarjev(NCF). Vsi ki se z rastlinami ukvarjamo(rastlinoljubci in vrtoljubci) jih sadimo in iščemo po svetu ter za to namenimo svoj čas in denar seveda ne spadamo pod elito.

Slavica

Ponedeljek, 10. oktober 2011 - 11:23

Na spletu sem prebrala za ''posameznike in elite'',vendar ne vem kaj misli Gorazd s tem. Jaz sem vesela, če spoznam kakšno novo rastlino in če kaj novega izvem o njih, kajti rastlinski svet je tudi ''moj'' svet.

Gorazd

Ponedeljek, 10. oktober 2011 - 10:51

Vsaka ,,nova,, nepoznana rastlina ki jo objavljam je namenjena izključno spoznavanju neskončno pestrega rastlinskega sveta. Iskanje takšnih rastlin, njihovo spoznavanje(tudi z neuspehi), razmnoževanje in delitev z prijatelji je zame eden najprijetnejših del vrtnarstva.Nekatere so lepe in imajo visoko vrtno vrednost, druge so zanimive zaradi časa cvetenja,listov nekatere pa so tudi uporabne . Rastline in znanje o njih mora krožiti med vsemi ne pa biti omejeno na posameznike ali elito. Zakaj ne bi z novo nepoznano rastlino ki me je navdušila v letošnjem letu razveselil tudi vse ostale ljubitelje lepega vrta in rastlin. Tudi naslednja rastlina po kateri bom spraševal ima poleg vrtne vrednosti tudi uporabno vrednost kot nepogrešljivi del kitajske medicine.

Slavica

Ponedeljek, 10. oktober 2011 - 08:51

Dobro jutro, popolnoma se strinjam s tabo Polona, saj tudi jaz rada ugibam in si tako izpopolnjujem znanje, to mi je v veselje, ni iz trte zvito, ''da se učimo do smrti''.

Polona

Nedelja, 9. oktober 2011 - 23:31

Slavica, prav imaš, res so "višja matematika". A ugibanje je igra in posledica učenje, spoznavanje.

Slavica

Nedelja, 9. oktober 2011 - 22:11

'Nepoznane' rastline, ki jih objavlja Gorazd so že 'višja matematika', ki je tisti ne pozna, ki se z njo ne ukvarja.

Polona

Nedelja, 9. oktober 2011 - 17:15

Gorazd, ti poznaš ali /in/ imaš toliko nepoznanih rastlin in mi je zelo všeč njihova objava /fotografija, opis/ in ugibanje. Tako jih spoznavamo še drugi. Ne vem pa, kot sem že napisala, ali vrtoljubci bolj malo gledajo na računalnik, da jih več ne sodeluje. Škoda!

Gorazd

Sobota, 8. oktober 2011 - 07:11

Pa ne samo pri pikih ampak tudi še pri prehladih,bolečinah in še bi se kaj našlo.Škoda da ljudje premalo poznajo uporabno in zdravilno vrednost rastlin ki jih gojijo v vrtovih. Rastlina ni patentirana je pa glede na prezimnost res primerna za celo Slovenijo.

Polona

Petek, 7. oktober 2011 - 23:03

Pa domorodci so jo uporabljali pri kačjih pikih.

Polona

Petek, 7. oktober 2011 - 22:59

Berem same pozitivne ocene o tej glandulariji. Raste tudi v polsenci in na dobro propustnih tleh menda prezimi tudi v coni 3. Gorazd, ker se širi, jo lahko pričakujemo na bolšjaku? Ni "patentirana"-))

Gorazd

Petek, 7. oktober 2011 - 18:33

Rastlina na sliki je Glandularia bipinnatifida var. bipinnatifida. V preteklosti je imela več imen, tako da jo v nekateri literaturi zasledimo pod naslednjimi sinonimi: Verbena ambrosiifolia, Verbena bipinnatifida, Verbena ciliata in Verbena demareei. Temno zeleni drobno narezani listi dobro prekrijejo tla na sončni in suhi legi. Cvetovi so vijolične barve in so združeni v socvetja. Kot sem že zapisal čas cvetenja od maja do oktobra.

Polona

Četrtek, 6. oktober 2011 - 23:07

Je ta glandularia ena izmed 19 vrst in 6 varietet? Slavica, Gorazd je poskrbel za malo težjo "uganko", a ne? Lp

Polona

Četrtek, 6. oktober 2011 - 23:00

Malo drugače: Je diploidna ali poliploidna?

Slavica

Četrtek, 6. oktober 2011 - 22:27

Poiskusiti ni greh, zato še enkrat, ali prihaja rastlina 12 iz Južne Amerike?

Polona

Torek, 4. oktober 2011 - 14:41

Še enkrat, potem grem delat. Neznani rastlini je zelo podobna GL. maritima, a se sprašujem o prezimni trdnosti...Zdaj me že res muči radovednost. Lp

Polona

Torek, 4. oktober 2011 - 14:28

Pa ugibajmo naprej, rada imam uganke. Kaj pa Glandularia bipinnatifida? Čeprav se mi zdi, da ima ta pa preveč deljene liste....

Gorazd

Torek, 4. oktober 2011 - 11:24

Pravo rodovno ime a napačno vrstno. Glandularia canadensis je po rasti rasti višja in ima manj deljene liste . Barva cvetov je pri neznani rastlini bolj intenzivna tudi čas cvetenja je daljši.

Polona

Ponedeljek, 3. oktober 2011 - 15:31

No, potem je še zame nova Lippia repens in še kaj. Nimam časa, da bi raziskovala. Lp

Polona

Ponedeljek, 3. oktober 2011 - 15:08

Po podatkih, ki se jih dobi na spletu, Verbena canadensis raste v coni 5-9,/je torej pri nas prezimna/, in tudi druge lastnosti so podobne tistim, ki jih ima neznana rastlina. Sinonim je Glandularia canadensis.

gorazd

Ponedeljek, 3. oktober 2011 - 14:12

Rastlina na sliki res spada v isto družino kot Verbena a je to rod ki pri nas prezimi kar za verbeno ne morem reči.Je pa ta rastlina včasih spadala v rod verben a so jo botaniki uvrstili v nov rod. Zadnje ime je njeno šesto(od leta 1992) kar so jo opisali v strokovni literaturi.

Polona

Nedelja, 2. oktober 2011 - 23:55

Mogoče pa je V. CA. ali sinonimi: Gl. d. in Gl. l....? Ta je še najbolj prezimna pri nas.

Polona

Nedelja, 2. oktober 2011 - 23:42

V. verjetno je, samo katera???

Polona

Nedelja, 2. oktober 2011 - 22:06

Slavica, zdi se mi, da imaš prav, da spada rastlina med V., oziroma je hibrid , ki se imenuje Super...in še nekaj črk. Lp

Slavica

Nedelja, 2. oktober 2011 - 10:37

Je rastlina štev. 12 mogoče V.T..? Lepo nedeljo želim!

Klavdija Mori

Petek, 30. september 2011 - 07:47

P.S.: Pozabila sem napisati, da me res zanima katera rastlina je na fotografiji. Po cvetovih bi jaz rekla da je primula, ampak listi niso pravi. Ampak to je mnenje laika. Poznam nekaj osnovnih vrst in tiste, ki mi rastejo na vrtu.

Klavdija Mori

Petek, 30. september 2011 - 07:44

Pozdravljeni! Imam eno vprašanje. Namreč nekje sem zasledila, da se botaniki in dendrologi med sabo ne razumejo najbolje, ko se govori o poimenovanju rastlin - v katero družino, vrsto, itd. spada rastlina. Pa me zanima zakaj je temu tako? Namreč, ne vem kdo mi je povedal, da so npr. azaleje bile nekaj časa rododendroni in so potem spet prišle nazaj pod azaleje. Verjetno je še teh primerov več. Ampak najbolj me zanima zakaj tako različni pogledi botanikov in dendrologov?

Karin Bejo

Sobota, 24. september 2011 - 22:58

Zahvala - v imenu Hortikulturnega društva Maribor se zahvaljujem predsedniku SVZ Gorazdu Mauerju in društvu za povabilo in sodelovanje na 11. Festivalu Stare trte. Povezovanje sorodnih društev je izredno pomembno, ker s skupnim delom na področju hortikulture pozitivno vplivamo na sokrajane! Karin Bejo, udi agr. predsednica Hortikulturnega društva Maribor

Anja

Petek, 23. september 2011 - 09:28

Nisem strokovnjakinja sem le ljubitejica rastlin ki jih sadim v vrt. Navdušile so me vaše predstavitve v Mariboru tako zeleni otoki kakor tudi praktični prikaz na vaši stojnici. V dveh dneh sem na prikazu razmnoževanja na društveni stojnici spoznala da lahko praproti razmnožujem tudi s podtaknjenci in kako delam podtaknjence pelargonij, fuksij in ostalih rastlin. Ne le zase tudi za ostale ki smo bili tedaj zraven lahko rečem da smo bili navdušeni. Vaša demonstratorja (Ignac in Gorazd) sta nam stvari povedala in prikazala tako razumljivo in praktično da bom to poskusila tudi sama. Čestitam vašemu društvu za predstavitev in si želim da bi takšnih dogodkov bilo čimveč. Hvala. Anja

Klavdija Mori

Četrtek, 22. september 2011 - 17:55

Kolikor sem prebrala napisani prispevek in si ogledala fotografije ste res lepo okrasili Maribor. Škoda, da ne bom imela časa tega videti v živo. Vse pohvale vsem sodelujočim! Le tako naprej!

Branko

Torek, 20. september 2011 - 22:19

Tole z vremenon pa ni dobra pogruntacija. Programersko, da se razumemo! Ko sem pogledal (kliknil) zrak, sem dobil prispevke iz prve strani, naprej pa ni šlo nikamor. O zraku seveda ničesar;(( Da o državnih ustanovah ne rečem nič:))

jana

Nedelja, 18. september 2011 - 16:55

Včeraj sem se sprehajala po mojem Mariboru in občudovala krasitve na temo cvetja, sadja in trte. Po daljšem spraševanju sem izvedela da so delo vašega društva oz njegovih prizadevnih članov. Na domiselen način ste povezali plodove in cvetje tako da ste nam popestrili dan.Škoda da takšnih prireditev in krasitev ni več

Jelka

Nedelja, 18. september 2011 - 13:25

Res je, Spet smo - ste našli pravilen odgovor. Da pa bom popolnoma natančna. Na sliki je Ancer negundo 'Kelly's Gold'. Slovensko ime: ameriški javor ali javor jesenovec. Že slovensko ime nakazuje, da je doma v severni Ameriki. Posebnost te vrste je, da je dvodomna in vetrocvetna. Najraje raste na vlažnih, peščenih, dobro prepustnih tleh, vendar je tudi zelo prilagodljiv.

Polona

Nedelja, 18. september 2011 - 00:43

Bolj natančno: Acer negundo- moški cvetovi??

Polona

Nedelja, 18. september 2011 - 00:18

Kaj pa A n?

Jelka

Sobota, 17. september 2011 - 22:29

Torej: tudi A.c. niso začetnice pravilnega odgovora, čeprav sta morebiti zelo blizu. Gre pa vsekakor za drevo...

Slavica

Petek, 16. september 2011 - 22:10

Še enkrat bom poskušala ugotoviti ime res čudežne rastline. Ugibam bi to lahko bila A. c. v odcvetanju?

Polona

Petek, 16. september 2011 - 19:49

Gospa Jelka, dober večer! Zdajle sem opazila vaše čudo. Priznati moram, da prvi hip niti ne vem, če gledam trajnico, grmovnico, drevesce, in ali so rdečkaste pikice bodoči cvetovi ali semena ali.... Kot da rastlina ni delo narave ampak človekove roke. Lp

Jelka

Petek, 16. september 2011 - 12:57

Začetnici W.s. nista pravilni. Rešitev je veliko preprostejša, kot morebiti mislite. Lep zadnji dan v tednu želim!

Slavica

Četrtek, 15. september 2011 - 22:18

Nisem prepričana, samo ugibam, če bi lahko bila na sliki štev. 11 rastlina W. s.

Jelka

Torek, 13. september 2011 - 07:51

Gospod Branko je seveda navedel pravilno ime. Tukaj pa še nekaj o sedaj že znani rastlini: Abeliophyllum distichum ali bela forzicija kot jo tudi imenujemo (z njo je tudi v sorodu) spada med zelo zgodaj cvetoče okrasne grmiče. Glede na vremenske okoliščine prične s cvetenjem že januarja in takrat navdušuje z obilico prijetno dišečih cvetov. Ker je manjše rasti (do 1,5 m visoka in široka) zagotovo najde svoje mesto v vsakem vrtu. Sicer pa je glede rastišča ni preveč zahtevna: sončno do polsenčno mesto, s hranili bogata zemlja, ki se nikoli ne sme izsušiti. Razmnožujemo jo lahko preprosto z grobanicami. Po cvetenju jo je priporočljivo radikalno obrezati, saj s tem spodbudimo obilno cvetenje v naslednjem letu. Domovina bele forzicije je Koreja.

Branko

Ponedeljek, 12. september 2011 - 21:47

Rastlina z belimi cvetovi je Abeliophyllum distichum

slavica

Nedelja, 11. september 2011 - 11:10

Naj malo pomagam, rastlini štev.10 ponekod rečejo tudi BELA FORSYTHIA. Mogoče bo šlo zdaj lažje. Lepo nedeljo želim!

Polona

Ponedeljek, 5. september 2011 - 21:03

Tudi meni je članek o perunikah všeč, hvala. Kot sem prebrala, je kar nekaj vrtov članov društva prišlo med 10 finalistov Večerove akcije in tudi med najbolje uvrščene. Čestitam vsem!

Milan

Ponedeljek, 5. september 2011 - 20:02

Dragi Izidor, zelo si me razveselil z zelo zgoščenim, strokovno informativnem in prijetno napisanem prispevku o perunikah, nama obema ljubih rastlinah.Čestitke.

Polona

Četrtek, 1. september 2011 - 09:17

Hvala za dobro pregleden in razumljiv sestavek o škodljivcih in boleznih na pušpanu.

Polona

Sreda, 31. avgust 2011 - 10:08

Veseli me, ga Jelka, da znate poskrbeti tudi za dopust in ne samo za rastline. Lepo se imejte še zadnji ? dan. Jutri se začne šola tudi za vas? Želela sem reči, da mi je bilo všeč, kadar je bila na sliki rastlina v celoti in potem še kakšna značilna podrobnost /listi, cvetovi..../ Lep pozdrav

Slavica

Sreda, 31. avgust 2011 - 07:41

Gospa Jelka, mislim, da ni potrebe po drugi sliki za identifikacijo, ker kdo rastlino pozna je objavljena slika čisto dovolj. Tokrat tudi jaz ne bom odkrila imena, da ne bo prehitro konec ugibanja. Vrtoljubci, dajmo se potrudimo Lep pozdrav in brez zamere! p.s. Upam gospa Jelka, da nam boste tudi Costo Bravo predstavili v sliki in besedi, tako kot vi to znate. Lep dopust želim!

Jelka

Sreda, 31. avgust 2011 - 01:07

Gospa Polona. Zacetnici sta kakopak ponovno pravi. Trenutno ne morem posredovati na splet detajlne slike. Pocakajva se kaksen predlog. Pozdrav s Costa Brave.

Polona

Torek, 30. avgust 2011 - 10:39

Mislila sem, kakšen cvet bolj od blizu...

Polona

Torek, 30. avgust 2011 - 09:28

Dober dan! Ugibanje bi bilo laže, če bi bil še kakšen posnetek bolj od blizu. Je morda A.d.?

Polona

Sobota, 27. avgust 2011 - 10:14

Ga Jelka, jaz imam velikokrat pomisleke ali naj napišem, ko rastlino prepoznam, ali naj dam drugim čas in priložnost. Zato velikokrat počakam. /To pa seveda ne pomeni, da čisto vse poznam-)))/. Po drugi strani se sprašujem, kadar ni kmalu odgovora, če malo ljudi rastlino pogleda. Vsem lep vikend

Jelka

Petek, 26. avgust 2011 - 20:55

Dragi gospe Polona in Slavica, seveda imata prav in uganke je spet konec. Očitno "preveč" dobro poznata naše ljubljence. Se bom morala v bodoče pošteno potruditi, da bo zadeva tudi za vaju pravi izziv. Pozdrav s Koroške

SLAVICA

Petek, 26. avgust 2011 - 16:49

Da bo konec ugibanja, na sliki je: ZENOBIA PULVERULENTA - RASPBERRY RIPPLE ¨!! ??

Polona

Petek, 26. avgust 2011 - 15:01

Seveda, saj sem zato napisala samo začetnice. Lp

Jelka

Petek, 26. avgust 2011 - 14:41

Spoštovana Polona. Prav imate, iskana rastlina je ravno ta. Pa da ne bova prav prehitro zaključili zadeve. Bova pustili nekomu, da namesto začetnic napiše celo ime?

Polona

Petek, 26. avgust 2011 - 12:09

Pa se je pojavila nova neznana rastlina. Rada ugibam. Je to edina vrsta "Z. p." v rodu, ki se začne z "Z" in spada v družino Ericaceae?

Klavdija Mori

Sreda, 24. avgust 2011 - 09:37

Pozdravljeni! Prav je, da se obveščamo med sabo glede bolezni in škodljivcev, ki povzročajo tako veliko škodo. Ne morem si predstavljati kakšno škodo lahko to stori npr. v nasadih formalnih vrtov, kjer se je večinoma uporabljal pušpan za živice. Mi je iskreno žal za vaše pušpane ga. Slavica. Upam, da boste uspešno odstranili vse poškodovane. Zanima me pa, če morda kdo ve ali za to obstaja kakšno sredstvo za zatiranje ali enostavno ni rešitve?

Slavica

Torek, 23. avgust 2011 - 16:32

Sp. g. Mori, slike buxosov so iz mojega vrta, kajti to se dogaja v mojem vrtu, če koga zanima, si to tragedijo lahko pogleda v živo, ker še nismo odstranili vseh prizadetih grmičev. Ker mi je res povzročena velika škoda, sem odločila za objavo,tudi iz razloga, da bodo imetniki buxosov previdni, da lahko pravočasno opazijo ta pojav v svojem vrtu in tudi ukrepajo. Glede prijave pa moram preveriti.

Klavdija Mori

Torek, 23. avgust 2011 - 11:06

Porebrala sem si prispevek o ogroženosti pušpana in pogledala fotografije na 'Trajnice v okrasnem vrtu'. Zanimivo in tudi, če se smem tako izraziti, alarmantno. Imam naslednje vprašanje: Ga. Slavica ali so te fotografije z vašega vrta ali so snete z interneta ali so posnete v vrtu kje v Sloveniji? Namreč, če se je to pojavilo v takšnem obsegu pri vas (ali pri drugem lastniku vrta v Sloveniji), boste morali obvestiti pristojne organe (mislim, da je za le-to zadolžen Furs).

Jelka

Torek, 23. avgust 2011 - 05:21

Tako, konec ugibanja, "neznana" rastlina je znana. Mislim, da smo vsi, ki jo imamo z njo zadovoljni, ali? Bo treba spet kaj "neznano" fletnega najti.

Polona

Ponedeljek, 22. avgust 2011 - 22:58

Ne vem, če vsi berete prispevke na spletni strani "Trajnice v okrasnem vrtu". Zadnji govori o ogroženosti pušpana. Ker ga mnogi imate, bi bilo dobro, da se s tem seznanite. Morda pa "vrtnarji" v društvu o tem kaj več veste? Slavica, hvala, da si načela ta problem.

Slavica

Ponedeljek, 22. avgust 2011 - 21:25

Nalašč nisem napisala imena, da se poizvedovanje ne bi prehitro končalo. Polona, imaš prav to je, FUKSIA PROCUMBENS. Ja jaz jo imam. Pa lep pozdrav!

Polona

Ponedeljek, 22. avgust 2011 - 20:41

P.S. Fuchsia procumbens Slavica, jo imaš?

Polona

Ponedeljek, 22. avgust 2011 - 20:37

Kar se mene tiče, Slavica, mislim, da imaš prav. Bo pa svoje povedala ga.Jelka.

Slavica

Ponedeljek, 22. avgust 2011 - 20:14

Namig, "neznana" rastlina bi lahko bila plazeča fuksija.

Jelka

Ponedeljek, 22. avgust 2011 - 17:52

Ja, že nekaj časa čakam na kakšen predlog. No, pa naj dam majhen namig: rastlinsko družino vsi prav dobro poznamo in mislim, da na nobenem vrtu/balkonu ne manjka. Po potrebi dodam naslednji namig. Veliko uspeha in pozdrav s Koroške.

Polona

Ponedeljek, 22. avgust 2011 - 16:26

Tudi mene je, ko sem prebrala prispevek in videla slike, zamikalo, da bi se enkrat odpravila tja. Hvala za predstavitev. Kaj pa "neznana" rastlina? Še ni pravega odgovora? Lp

Marina

Sobota, 20. avgust 2011 - 17:17

Dober opis lepo zasajenega in urejenega parka. Sem se odločila, da si ga ob prvi primerni priložnosti ogledam.

Slavica Prelog

Petek, 19. avgust 2011 - 10:29

Z zanimanjem sem si ogledala prispevek g. Jelke, ki nas je popeljala v ERLEBNIS PARK na avstrijskem Koroškem, res lepo, mi je zelo všeč. HVALA!!!

Polona

Petek, 5. avgust 2011 - 18:26

Hvala za sestavek o zbirkah okrasnih rastlin. Spet se oglašam in tvegam, da bo kdo mislil, da sem tečna, ali da želim provocirati.....pa sem samo radovedna in iščem odgovore. Tudi sprejemam, da jih ne bom /vseh?/ dobila. Razumem, kaj so zbirke. Ne vem pa tega: - zakaj najmanj 50 rastlin ali 30% obstoječih sort rastlin iste vrste? Je to odločitev društva ali je to določeno od kod drugod. - Vem, da člani skrbno pišejo na tablice. Kako pa je sicer z evidenco? Imate kakšen skupen register zbirk in rastlin v zbirkah? Koliko zbirk ,kakšne zbirke in katere rastline v zbirkah imajo člani? Zakaj ne smejo biti v zbirkah rastline iz narave? Ali, na primer, prof.Bavcon nima zbirke ciklam? Kaj potem ima? Še vedno mi ni jasen naziv "narodne". Ker nisem dobila vašega pojasnila, sem ta čas malo brskala po spletu. Zdi se mi, da so za to res zelo strogi kriteriji. Jih kdo v društvu izpolnjuje? Je mogoče to vaš cilj čez toliko in toliko let? Ali pa bi bilo dobro spremeniti ime društva? Poletni pozdrav Polona

Milan Sterle

Sreda, 3. avgust 2011 - 22:32

Z zanimanjem sem prebral prispevek g. Gorazda Mauerja o zbirki okrasnih rastlin. Ob tem bi rad poudaril, da se društvo, kateremu predseduje g. Mauer imenuje Slovensko društvo za kulturo vrtov in narodno zbirko rastlin. V svojem prispevku g. Mauer niti enkrat ne omeni besede narodna. Vsi poznamo narodne običaje, narodne pesmi, plese, glasbo, kaj pa torej pomeni narodna zbirka rastlin?! Še posebej me je zabolelo, citiram:"So v zbirkah rastline, ki rastejo samoniklo v Sloveniji? NE. " Konec citata. Torej, zgolj hipotetično, če imam v svojem vrtu vse slovenske samonikle kukavičevke (Orchidaceae) po interpretaciji citata pomeni, da to ni narodna zbirka kukavičevk. Ali to pomeni, da kukavičevke niso okrasne rastline? So plevel? Želel bi razlago, kaj pomenita za rastline besedi "narodna zbirka"?

Polona

Sobota, 30. julij 2011 - 20:11

Na svidenje, ga Mori. Res je škoda besed, če ni upanja, da bi različno misleči zbližali stališča. Dobro, da je ga Jelka zamenjala temo. Zaradi mene lahko vsak pove, kar misli, saj je svoboda govora in pisanja. Tega ne doživljam kot borbo ali "kdo bo koga", zato me nihče ne more prizadeti, razjeziti, užaliti. Morda pa včasih zmanjka argumentov in se človek raje umakne??? Da se tudi sama poslovim od te teme. Cenim, da ste se nekateri tako potrudili in pokazali Belgijcem lepoto naše dežele. Tudi v sebi verjamem, da Gorazd ni mislil nič slabega s svojo izjavo, kakršnakoli je že bila. Lahko pa bi g.Milanu odpisal, da je mislil na plevele, ki jih tako opredeljuje naša stroka in ne na vse rastline, ki rastejo na tratah in pašnikih. Potem se, vsaj jaz, ne bi vključila v debato.

Klavdija Mori

Sobota, 30. julij 2011 - 18:14

Pozdravljeni! Da ne bo izgledalo kot, da sem se umaknila ali ustrašila ga. Polone, čeprav se je med tem že začela neka druga tema. Ga. Polona vidim, da vi lahko kritizirate in podajate svoje mnenje, drugi pa ga ne smemo oz. če podamo mnenje, ki vam ni po všeči hitro postanete užaljeni. Sama se ne bom spuščala tako nizko, zato se umikam iz debate. Oglasila se bom (po zelo tehtnem premisleku) ob kakšni naslednji debati, ki se ne bo vrtela samo okoli plevela, ki je očitno pri nas zelo cenjena rastlina. Na svidenje!

Jelka

Četrtek, 28. julij 2011 - 19:42

Valentina, skoraj drži. Mogoče je nerodna slika, na njej ni listov, ki bi bolje nakazali za katero strašnico gre. Pravilen odgovor je: Sanguisorba tenuifolia 'Albiflora'. Ja, tudi meni je zelo draga, mogoče še posebej zaradi netipičnih listov.

valentina

Četrtek, 28. julij 2011 - 16:03

Pozdrav ,mislim da je to prekrasna rastlina po imenu SANGUISORBIA OBTUSA ALBA meni jako draga i hvaležna rastlina!

vrtnar

Sreda, 27. julij 2011 - 18:21

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO TOMAŽ SINKOVIČ, FRANC BATIČ, HELENA ŠIRCELJ PRIROČNIK ZA RAČUNANJE KRMNE VREDNOSTI TRAVNE RUŠE, NAVODILO ZA PRIPRAVO ŠTUDENTSKEGA HERBARIJA IN SEZNAM POMEMBNEJŠIH TRAVNIŠKIH, PLEVELNIH, KMETIJSKIH IN LESNATIH RASTLIN ZA ŠTUDENTE AGRONOMIJE, ZOOTEHNIKE IN VETERINE

Miran

Sreda, 27. julij 2011 - 12:14

Mnenje, da plevelov pri nas ni je nekoliko pretirano. Preberite si knjigo Jurija Mamiloviča (izdal jo je čZP Kmečki glas) "Pleveli" ali Priročnik firme Bayer "Unkrauter.

Polona

Sreda, 27. julij 2011 - 10:08

Še to: ...". Pod Unesco-vo zaščito pa je (kolikor jaz vem) Ljubljansko kolišče in ne barje kot takšno.", pravi ga Mori na pisanje g. Milana. Kaj pa je on napisal?--"in je z delom barja okrog Iga prešlo celo v UNESCOvo dediščino." Ni napisal, da je celo barje. Tam, okoli Iga, so kolišča. Kdo zdaj ne zna dobro brati ?

Polona

Sreda, 27. julij 2011 - 09:50

Ga Mori, povejte mi, na katero študijo se sklicujete, ko tako suvereno trdite, za koga vse so travniške rastline plevel? Kmetje, ki jih poznam in uporabljajo umetna gnojila, se zavedajo, da ne uničujejo plevela, ampak to vseeno počno zaradi lastnih koristi. ...."Takole je zapisano v članku ga. Marin, citiram: 'Mauer poudari, da ga je najbolj presenetilo, da so rastline, ki jih pri nas označujemo kot plevel, Belgijci najbolj božali in občudovali,' konec citata. Mislim, da bi se morali ozreti na ta del stavka 'jih pri nas označujemo kot plevel', poudarek je na označujemo......" Da, tudi po mojem je poudarek na "označujemo", ampak kdo ga označuje: g.Gorazd, društvo, vi??? Poudarek je zame tudi na tem "da ga je najbolj presenetilo, da so božali in občudovali plevel=travniške rastline. Zakaj presenečenje? Presenečen je lahko tisti, ki jih sam ne ceni in ne občuduje. Dragi moji, ne vem v kakšnem okolju se gibljete.

Klavdija Mori

Sreda, 27. julij 2011 - 08:37

Pozdravljeni! Takole je zapisano v članku ga. Marin, citiram: 'Mauer poudari, da ga je najbolj presenetilo, da so rastline, ki jih pri nas označujemo kot plevel, Belgijci najbolj božali in občudovali,' konec citata. Mislim, da bi se morali ozreti na ta del stavka 'jih pri nas označujemo kot plevel', poudarek je na označujemo. Mislim, da g. Mauer ni imel v mislih posploševanje in slabšalni pomen ostalih rastlin, ampak takšno je mnenje večine tistih, ki se na rastline ne spoznajo. Zanje so to pleveli. Sem pa mnenja, da se Slovenci ne zavedajo/mo svoje biotske pestrosti. Če bi bilo temu tako, potem naši kmetje in ostali lastniki travnikov, nebi le-teh prekomerno gnojili in s tem pripomogli k izginjanju nekaterih ogroženih rastlinskih vrst. Res je, da imamo veliko krajinskih parkov in območja v Naturi 2000, ampak o tem marsikdo ne ve veliko. Pod Unesco-vo zaščito pa je (kolikor jaz vem) Ljubljansko kolišče in ne barje kot takšno. Pa naj se vrnem nazaj k tistemu s čimer sem začela. Kot sem zapisala je g. Mauer izrazil mnenje večine (tako to jaz razumem), ki se na rastline ne spoznajo. Imam veliko prijateljev, ki nekatere travniške rastline označujejo za plevel. Med njimi so tudi takšni, ki rastline poznajo. Sem tudi mnenja, da ni prav, da ste/smo iz promocije slovenske narave našli samo tisto o plevelu. V končni fazi je pa res, da večina Slovencev označuje travniške rastline kot plevel, belgijski dendrologi pa kot posebnosti.

Milan Sterle

Torek, 26. julij 2011 - 21:17

Beseda plevel ima na splošno slabšalni pomen. In prav zaradi uporabe te besede v citatu g. Mauerja, je izrečena misel podcenjujoča za vse ljubitelje narave, še posebej, če je tako mnenje predsednika društva SVZ. Gostitelji (SVZ) bi morali gostom iz Belgije, poleg planinskih travnikov predstaviti tudi, da se Slovenija še kako zaveda svoje biotske raznovrstnosti in jo skuša ohranjati na najrazličnejše načine, med drugim tudi z ustanavljanjem krajinskih parkov. Glede na velikost države ima Slovenija gotovo največ narodnih in pokrajinskih parkov ter zaščitenih področji, nazadnje sem štejemo Ljubljansko barje, ki vključuje kar 7 občin in je z delom barja okrog Iga prešlo celo v UNESCOvo dediščino. Gostitelji bi morali gostom predstaviti vsaj projekt Natura 2000. Zanimiv bi bil gotovo tudi seznam zaščitenih rastlin! Ljubitelji narave, ne bom uporabil besede Slovenci, se zavedamo svojega naravnega bogastva in rastlinske raznolikosti. Plevela pa v naravi ni! Papa!

Polona

Torek, 26. julij 2011 - 20:35

Lepo. Knjiga gostov je vendar malo oživela, pa čeprav zaradi plevela. Škoda le, da se več mimoidočih ne oglasi. Ne vem, kako je z drugimi, sama vedno članke, ki me zanimajo, preberem pozorno in do konca. Tudi potujem po svetu in malo poznam omenjeno problematiko. Plevel v ožjem pomenu, plevel v širšem pomenu, tudi v prenesenem pomenu, vsem pripisujemo nekaj slabega, negativnega. Verjetno se lahko glede tega strinjamo, a ne? Že od malega hodim v naravo, občudujem gorsko, hribovsko, travniško cvetje, ga imam rada in spoštujem. Zato se bom oglasila, ga branila, kadar ga bo kdo imenoval plevel.

Klavdija Mori

Torek, 26. julij 2011 - 08:55

Pozdravljeni! Zanimivo je, da se je debata (spet) ustavila pri plevelu. Kaj pa je sploh plevel? V končni fazi tudi rastlina, a je na naših vrtovih nezaželjena, saj kazi njegovo podobo in zatira rast ostalih (gojenih) rastlin. Malo sem googlala in našla eno zanimivo definicijo, ki pravi tako citiram: 'Škodljivi pleveli so tisti, ki motijo uspevanje gojenih rastlin. Pleveli imajo veliko produkcijo semena, prenašajo stalno motnjo (okopavanje, gaženje, oranje,…), se hitro regenerirajo in hitro okupirajo nova ustrezna rastišča. V grobem jih delimo na ozkolistne in širokolistne.', konec citata. Tako bi lahko rekli, da je v večini držav. Ampak tako kot je zapisal g. Gorazd, v neki drugi državi pa imajo za plevel sleče in azaleje, spet dugje morda kakšno grmovnico, ki jo pri nas tako z veseljem sadimo v vrtove. Lahko rečemo, da imajo v vaski državi drugačne plevele. Verjetno bi bili tudi tujci, h katerim bi prišli mi Slovenci in občudovali neko rastlno, začudeni, ker je pač pri nji le-ta plevel. Lahko bi rekli, da ima vsaka država svojo definicijo o plevelu. O obešanju na besede pa: vsak sestavek je potrebno prebrati od začetka do konca in ne jemati samo stavek iz konteksta, saj potem le-ta lahko dobi popolnoma drug pomen. V članku je vse lepo razloženo v nadaljevanju, samo prebrati ga je treba.

Polona

Ponedeljek, 25. julij 2011 - 21:54

Kaj pa S.s.k.j. pravi o rožah? ROŽA-e je rastlina z izrazitim cvetom.

Polona

Ponedeljek, 25. julij 2011 - 21:34

In kaj pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika, seveda, če vas zanima? PLEVEL-a /eu/ rastlina, ki preprečuje, zavira rast kulturnih rastlin......

Gorazd

Ponedeljek, 25. julij 2011 - 20:07

Najprej lep pozdrav vsem ki tako aktivno sodelujete pri knjigi gostov. Ker sem bil nekaj dni odsoten sem z zanimanjem prebral komentarje in pripombe. Občudoval sem naravno vegetacijo v okolici Blok, Kočevja in Loškega Potoka. Bom pa v tem sestavku poskusil biti kar se da kratek in razumljiv. Kaj je plevel obstaja veliko definicij in le posamezniku je prepuščeno da izbere tisto ki se mu zdi primerna. Na žalost že pokojna hortikulturistka je nekoč izjavila, da so pri njih plevel sleči in azaleje, drugje sem prebral, da Primula obconica (sobna primula) in Belacamda chinensis ,rasteta kot plevel na robu riževih polj, a to še ne pomeni, da jih sam ne smem občudovati in saditi doma. Tudi sejanci opuncij, ki rastejo tam, kjer jih ne pričakuješ so zame plevel .Da se določene rastline, ki pridejo v drugačno boljše okolje(ekološki filter) pretirano razrastejo in razmnožijo, ter s tem prerastejo druge, sem se sam prepričal v začetku sajenja vrta. Škržolistnica(Hieracium), volnati osat(Cirsium eriophorum), čmerika(Veratrum nigrim), velikonočnica(Pulsatila grandis) so se na vrtu bujno in uspešno razrasli in množili. Razen zadnje rastline(velikonočnice kjer mnogoštevilne sejance delim med prijatelje), ostale zaradi svoje agresivnosti niso več prisotne v vrtu. Če bi namesto plevela izrekel besedo travinje ali travna ruša v marsikomu ne bi vzbudil pretiranega zanimanja in raziskovalne žilice( Le kakšen plevel raste pri nas da ga občudujejo tudi tujci?). Morda bo kakšen bralec Kvadratov(revija ki je namenjena širokemu krogu bralcev in ne samo botanikom in hortikulturistom) želel takšen plevel posaditi tudi doma. Zelo hitro bo ugotovil, da pri nas razen redkih vrtnarij in zanesenjakov, teh rastlin ne vzgaja nihče(so torej po mnenju vrtnarjev manj zaželene in s tem manj vredne), prav tako pa jih ne uporabljajo vrtni arhitekti(so morda preveč navadne in vsakdanje). Me je pa v članku razveselilo dejstvo da je novinarka pravilno citirala izraz rastline in ne rože, kot se ji je v začetku zapisalo. Rože so zame(in verjetno tudi za strokovnjake, ki delujejo na področju rastlinstva) samo vrtnice lat. Rosa( in izpeljanke iz te besede:rožni, rožna, rožice). O siromašni naravni flori Belgije in Nizozemske sta svoje povedale že Jelka in ga Klavdija. Imamo res srečo da se je pri nas ohranila takšna pestrost rastlinskih združb in prvobitnost narave. Vsak posameznik prispeva, da se ta pestrost ohranja in zavaruje za prihodnje rodove. Spoznavanje, občudovanje, raziskovanje in ohranjanje tega kar imamo, še ne pomeni, da moraš biti član naravovarstvenega, ekološkega, biološkega, dendrološkega in SVZ društva. Gorazd Neozdravljivi plantoholik in rastlinoljubec

Marina

Ponedeljek, 25. julij 2011 - 09:20

Pozdravljeni! Menim, da je iz konteksta izjave, v članku gospe Marinove razvidno, da je beseda 'plavel' uporabljena kot bolj slikovit izraz za rastline, ki se pri nas v naravi še zelo pogosto pojavljajo. Vedno govorim, da bi morali Slovenci vsaj tu in tam potovati v tujino, da bi videli kako lepo naravo imamo pri nas. Ker pa nič na tem svetu ni samo umevno, se bomo morali tudi v Sloveniji zelo potruditi, da bomo naravo očuvali takšno kot je za zanamce.

Polona

Ponedeljek, 25. julij 2011 - 08:52

Gospa Sonja. Svoje vprašanje sem postavila čisto dobronamerno. Postavila sem ga jaz, ker je to moj problem. Bom povedala, zakaj. Velikokrat delam "reklamo" za vaše društvo in za vašo spletno stran. Ljudje so navdušeni, ko pogledajo fotografije vrtov in zanimive članke. Me pa jih je že nekaj vprašalo, nazadnje prijateljica, kaj točno pomeni naslov. Ker je narodna zbirka, to povežejo z narodnimi, slovenskimi, rastlinami. Ko jim rečem, da temu ni ravno tako, sprašujejo naprej, zakaj potem "narodna". Pa jim ne znam dobro odgovoriti. Sem bila bolj razumljiva? Gospa Jelka, gospa Klavdija, strinjam se z vama. Sama se zavzemam za ohranjanje našega rastlinstva. Res izginja. Največkrat so motivi preživetje kmetov / in drugih ljudi/ali vsaj boljše življenje. Mogoče bi kaj naredili z "nagrajevanjem" in drugim stimuliranjem? "Obesiti se na besede?" Mislim, da je včasih kakšna kritična beseda ali namig v vprašanju dobrodošla, vsaj zame. Da se človek zamisli. Razumljivo mi je, da so lahko ljudje, ki so od rastlinskega sveta bolj "oddaljeni", začudeni, ko Belgijci božajo "plevel". Predstavniki društva pa, po mojem, ne bi smeli biti, ker to pomeni, da se ne zavedajo vrednot naše narave.

Klavdija Mori

Ponedeljek, 25. julij 2011 - 08:01

Pozdravljeni! Berem debato na članek, ki ga je napisla ga. Marin 'Za nas plevel, za Belgijce pa ...'. Tudi sama bi bila verjetno presenečena, če bi mi nekdo iz tuje države prišel v vrt in občudoval t.i. plevel. Amapk moram povedati, da sem sama tako kot ga. Jelka potovala po Nemčiji, Belgiji, Nizozemski in še nekaterih drugih državah in tako kot ga. Jelka sama opazila, da je njihovo naravno okolje (travniki) precej revno. Tako da razumem nemalokrat našo presenečenje nad občudovanjem in božanjem t.i. plevelov tujcev, ki opazujejo našo naravo. Tudi sama sem zadnje čase opazila, tako kot ga. Jelka, da so naši travniki vedno manj bogati in cvetoči. Namesto, da bi bili veseli, da imamo tako bogato naravo (tudi s pleveli) in da nekdo to tudi opazi (pačeprav so to tujci) ter da nekdo o tem nekaj zapiše (opozori), se raje obesimo na zapisane besede in izjavo. Pa bi morali prebrati članek naprej, kjer je zapisano citiram: "Razlog za navdušenje nad navideznimi pleveli je ta," pripoveduje Didier Hermans, "da si v Belgiji že vrsto let prizadevamo za vračanje k naravi. Opažamo, da je glavna razlika med belgijskimi in slovenskimi vrtovi ta, da Slovenci poskušate kultivirati vrtove, vanje zasajate iglaste grmovnice in hoste, medtem ko pri nas te rastline niso več aktualne in jih ljudje preprosto ne kupujejo več. V belgijske vrtove vnašamo rastline z naravnim videzom, najbolj priljubljene so trenutno prav travniške rastline, ki jih je pri nas v naravnem okolju vedno manj, ponekod jih praktično ni več. V Sloveniji pa jih imate na nekaterih rastiščih še v izobilju, zato je pomembno, da jih ohranjate.", konec citata. Pa naj s tem tudi zaključim.

Sonja Mohorič

Nedelja, 24. julij 2011 - 23:32

Sonja Mohorič Nedelja 24. 7. 2011 Gospa Polona, ko sem brala vaš članek napisan 20. 7. 2011 se mi je porodila misel, ali ta vaša prijateljica ne zna sama postaviti vprašanja na društveno stran, da to naredite vi ! Moti me tudi večina člankov, ko opažam, da je v njih precej negativnih besed, ali kar celih stavkov. Manka nam pisanja, pogovorov, volje, energije.........v pozitivno smer. Ne iščimo samo napake, pa naj bo to pri rastlinah, pisanju člankov......, saj smo na svetu tudi ljudje, ki smo veseli, da zmoremo kaj napisati. Premalo se zavedamo lepote, ki jih nam daje narava, uživajmo v njej in ne iščimo si le slabih stvari. Prijateljski pozdrav Sonja Mohorič

Polona

Nedelja, 24. julij 2011 - 20:47

Citiram po članku: "Mauer poudari, da ga je najbolj presenetilo, da so rastline, ki jih pri nas označujemo kot plevel, Belgijci najbolj božali in občudoval". Zakaj presenečenje? Z osveščenostjo ne gre skupaj. Nerodni povzetek novinarke?

Jelka

Nedelja, 24. julij 2011 - 18:18

Plevel ali »naša« osveščenost. Med obiskom belgijskih gostov sem imela priliko z njimi tudi osebno govoriti in ob tej priložnosti sem se še toliko bolj zavedala žalostnega dejstva, kaj je človek sposoben narediti ali bolje rečeno uničiti. Pred leti na potovanju po Belgiji in Nizozemski smo bili tudi na vrtu Henka Gerritsena, sedaj že pokojnega vendar znanega vrtnarja. Od vsega kar sem videla v njegovem vrtu mi je najbolj ostal v spominu košček vrta, skrbno ograjenega. Kaj je bilo na tem koščku vrta, za nas nič posebnega, zanj največji ponos – cvetoč travnik, kar je tudi s ponosom poudaril. Takrat tega nisem razumela. Vendar sem po nadaljnji vožnji po deželah Beneluksa kaj kmalu spoznala zakaj. Moderno in intenzivno kmetovanje (raba vseh možnih umetnih gnojil, pesticidov itd) je uničilo raznolikost rastlin in to ne le na polju. Pa da se vrnem na omenjen pogovor. Belgijski gostje so bili navdušeni nad še obstoječo pestrostjo, ki jo nudi naša domovina. Govorili pa smo tudi o brezbrižnosti ljudi, saj se tega našega velikega naravnega bogastva sploh ne zavedamo. Res je, da imamo še vedno »naravne« cvetoče travnike, toda ali opažate, da niso več tako bogati kot še pred leti? Kaj pa je z našo osveščenostjo? Vemo kaj imamo? Poznamo to, kar imamo? Upam si trditi da ne! Lep cvet na robu ceste še mogoče opazimo, kaj pa je z »zelenjem«. Vem in verjamem, da nismo vsi ljudje brezbrižni, bojim se le, da je slednjih preveč.

Polona

Nedelja, 24. julij 2011 - 14:51

Mene je zbodel že naslov članka in kasneje vsebina, ki je naslov "pojasnjevala". Zbodlo me je vsaj iz dveh razlogov. Prvič zaradi posploševanja in nepreverjene trditve. Sem Slovenka pa so travniške, hribovske in gorske rože zame nekaj najlepšega / Tudi božam jih ponavadi/. Verjamem, da tudi za mnoge druge Slovence. Drugič, te besede, ki jih je novinarka citirala, ni izrekel anonimnež v knjigi gostov, ampak predstavnika društva in so jih videli vsi bralci "Zelenih kvadratov". Po drugi strani pa jih lahko razumemo tudi kot "slikovito pretiravanje", da bi poudaril to, da se mnogi premalo zavedajo lepot in bogastva, ki ga Slovenija še ima. Kot je Matic malo niže lepo povedal: "Je že tako, da človek ponavadi bolj hrepeni po tistem česar nima, pa čeprav sedi na zlati skrinji polni zakladov "....

Milan Sterle

Sobota, 23. julij 2011 - 22:44

Z zanimanjem sem prebral prispevek z naslovom "Za nas plevel, za Belgijce pa...", ki je bil z dovoljenjem novinarke Jasne Marin objavljen na spletni strani SVZ. Članek je nastal ob obisku Kraljevega dendrološkega društva iz Belgije(dendrologija je nauk o drevju in drugih lesnatih rastlinah). V prispevku me je zbodlo mnenje predsednika društva SVZ. Citiram po članku: "Mauer poudari, da ga je najbolj presenetilo, da so rastline, ki jih pri nas označujemo kot plevel, Belgijci najbolj božali in občudoval". Konkretno me zanima kateri plevel na travnikih in pašnikih Julijskih Alp, Raduhe ter Boča so člani Kraljevskega dendrološkega društva iz Belgije božali in občudovali? Resnično me zanima, kaj je po mnenju društva za večino Slovenk in Slovencev plevel, za Belgijce in s tem verjetno za vse članice zahodnega dela EU pa božanja vredne rožice? Sicer pa sem pričakoval, da se bodo dendrologi bolj zanimali za gozdove kot pa za "plevel" naših planinskih travnikov in pašnikov.

Polona

Sreda, 20. julij 2011 - 21:20

Ne želim menjati teme, vendar imam vprašanje. Prijateljica, ki včasih pogleda na vašo stran, me sprašuje, kaj pravzaprav pomeni ime vašega društva, posebno kaj pomeni tisti del - "narodne zbirke rastlin". Logično se ji zdi, da so to zbirke, ki so pomembne za Slovenijo in jo predstavljajo - zbirke naših avtohtonih rastlin, zbirke rastlin, ki rastejo pri nas ali so jih vzgojili naši vrtnarji. Jaz ji ne znam razložiti bistva,"poslanstva" in pomena vaših zbirk, in prosim, če lahko enkrat preprosto razložite. Tega prijateljičinega razmišljanja sem se spomnila, ko sem prebrala vprašanje gospe Klavdije: "Zanima me ali ste mnenja, da bi, glede na to, da valiko rastlin pride k nam (v naše vrtnarije in vrtove) iz tujine, morali začeti razmišljati o tem, da na naše vrtove začnemo saditi samo naše rastline oz. rastline, ki so pri nas v našem okolju že utrjene in poznamo njihovo obnašanje?"

Klavdija Mori

Sreda, 20. julij 2011 - 16:18

Pozdravljeni! Vidim, da sem sprožila (očitno) zelo zanimivo temo o kateri bi lahko debatirali in debatirali. Me veseli, da je temu tako. Pa se vrnimo nazaj k tematiki. Lahko rečem, da se z vsakim posebej strinjam. Vendar moram povedati (to je moje mnenje), da je naročanje rastlin preko interneta res malce problematično, ker rastlino dejansko ne vidiš fizično. Pa mislim, da je potrebno vsaj fizično videnje rastline, da lahko oceniš njeno zdravstveno stanje. Kar se tiče rastlin v lončkih, pa tako nihče ne ve kaj se v zemlji nahaja, razen, če velja vrtnarija, v kateri nabavimo rastlino, za čisto (brez bolezni in škodljivcev). Poleg tega marsikdo naroča rastline z očmi - lepa na izgled, je zanimiva - pa jo kupi (nakup preko interneta). Ob tem pa ne pomisli, da ko rastlino dobi, da bi pogledal v lonček in preveril kaj se v njem nahaja. Veliko je namreč, če temu tako rečem, laičnih nakupovalcev. Mnenja sem, da ravno le-takšni veliko krat nevede zanesejo v naše vrtove in naravo okužene rastline ter tako širijo bolezni in škodljivce. Mogoče bi morali pomisliti na možnost prodaje (preko interneta, po pošti) rastlin, ki so razmnožene meristemsko (invitro) in s tem neokužene. Kaj pa pravite o tem?

Milan Sterle

Sreda, 20. julij 2011 - 13:39

Problematika, ki jo je načela ga. Mori in sta k njej prispevala še svoje misli predsednik SVZ in Polona, je zelo kompleksen in najbolj merodajno bi bilo strokovno mnenje fitopatologa. Vsi ostali prispevamo le laično mnenje, saj nimamo celostnega vpogleda v to problematiko. Ta namreč ne vključuje le okrasne rastline temveč celotno področje kmetijstva. Predlog za prepoved uvoza rastlin in s tem seveda tudi kmetijskih pridelkov, se mi zdi naiven in povsem nerealen. Si želimo vrniti v čas, ko smo rastline "švercali"? Ali pa naj bomo diskriminacijski in prepovemo samo okrasne rastline, saj tako in tako niso življenjsko pomembne. Hkrati pa smo odprtih src do tujcev, jim razkazujemo najbolj imenitna nahajališča bogato cvetočih travnikov, pašnikov, logov in dovoljujemo, da rastline brez ovir odnašajo iz Slovenije. Če dovoljujemo to, zakaj bi morali torej prepovedati vnos rastlin?! Prišli smo do odprtih meja in tako naj ostane. Ne strinjam se z Gorazdovo trditvijo, citiram:" srčika problema je poznavanje izvora rastline kot rastlinoljubec ne štejem samo tega, kje rastlina raste (domovina) temveč tudi, kje je bila rastlina vzgojena in na kakšen način. Nakup po internetu in po pošti, kjer prej rastline in vrtnarja, ki jo je vzgojil ne vidiš in ne začutiš njegove vrtnarije, je še eden od vidikov širjenja bolezni, škodljivcev in invazivnih rastlin". Konec citata. Mislim, da nakupovanja po internetu in po pošti ne moremo kar tako poenostaviti in moramo razlikovati vsaj med pošiljkami rastlin v lončkih z zemljo in med naročanjem golih rastlin, brez zemlje (čebulice, gomolji, rizomi, tudi gole korenine, zavite v vlažen papir - npr. hoste). V zadnjih primerih sem vedno dobil odlične rastline, v dobri kondiciji. Kar pa se tiče nakupa rastlin v lončkih pa je lahko problematičen tako v tujih kot v naših vrtnarijah, tudi če začutim vrtnarja in njegovo vrtnarijo. Pomembno je, da pred vsaditvijo vsako rastlino natančno pregledamo, predvsem tiste v lončkih očistimo plevela in natančno pregledamo dno lončka, po možnosti odstranimo nekaj zemlje ( odstranimo jajčeca polžev in drugih škodljivcev) ter razrahljamo koreninski sistem. Tujerodne invazivne rastline pa so povsem drug problem, gotovo zelo aktualen, vendar ne sodijo v problematiko rastlinskih bolezni in škodljivcev. Problem je seveda veliko širši kot pa ga lahko zajamemo v knjigi gostov. Zato z veseljem pričakujem Gorazdovo nadaljevanje v posebnem prispevku. Kot odvisnik pa ne bom pisal o odvisnosti.

Polona

Ponedeljek, 18. julij 2011 - 22:57

Ta tema se mi zdi res prava za razmišljanje in pogovor, pa čeprav v zgodnjih jutranjih ali bolj poznih večernih urah. Na žalost "globalizacija" prinaša poleg dobrih tudi slabe posledice, poleg zaželenih rastlin tudi bolezni, poleg popotovanj tudi ošpice...Rešitev: "prohibicija"? Rešitev vzgoja? Prepoved uvoza bi gotovo zmanjšala vnos rastlin, škodljivcev in bolezni na splošno, pri "rastlinoljubcih" in /ali/ "vrtoljubcih" pa ne. Prepričana sem /malo za šalo, malo za res/, da gre pri njih/pri nas za bolezen odvisnosti. Ne verjamete? Pa gre. Bom poskusila utemeljiti. Kažejo se iste značilnosti kot pri drugih odvisnostih, kot je, na primer, alkoholizem. Naštela jih bom samo nekaj. Prva: izguba kontrole nad količino popite alkoholne pijače, pardon, nad količimo kupljenih rastlin. Ko jih vidiš, se ne moreš brzdati in kupuješ in kupuješ preko mere ne glede na posledice. Druga: Abstinenčna simptomatika. Če ne dobiš rožic, ki si jih želiš, se najprej pojavi psihična: nemir, slaba volja, nestrpnost, vse misli se sučejo samo okoli njih, iščeš možnosti, kako bi le prišel do njih...pri težjih oblikah odvisnosti izbruhnejo še telesni simptomi: potenciran nemir, tresenje, potenje, nespečnost, rožice se prikazujejo pred očmi. Hudo je. Samo nakup, za kar ne izbiraš sredstev /dolga pot, veliko denarja.../ pomaga. Počasi se kažejo posledice tudi v odnosih. Partnerja zapostavljaš, rastline so na prvem mestu. Za prijatelje imaš manj časa, ker ti ga jemlje vrt. Tudi hobijev imaš vse manj. Izgovarjaš se, da se na vrtu dobro natelovadiš, da te edino to delo pomirja. Vedno bolj iščeš družbo drugih "odvisnikov" , ker te samo oni razumejo, ti pomagajo z nasveti, nakupi, če je treba tudi ščitijo pred nerazumevajočim družinskim okoljem.... se tudi kdaj zlažejo glede cene rastlin, da ne bi zakonec popenil.... Počasi "se potapljaš". Zmanjkuje ti denarja, ker zapravljaš za vrt preko svojih zmožnosti. Se zanemarjaš, ker raje kupiš rastlino kot obleko...Pod pritiskom okolja se končno odločiš za abstinenco...A vzdržiš samo do prve vrtnarije, do prvega sejma...do prve priložnosti. Da bi pri nas, odvisnikih, imela prepoved uvoza učinek? Dragi moji, pa saj to je ena sama velika utopija. Znašli bi se, kajne, kot se v takem primeru alkoholiki. Zato dajem, kot Gorazd, prednost seznanjanju, izobraževanju, upoštevanju pravil /tudi kontroliranju/ in se sprašujem, ali ima lahko društvo pri tem svojo vlogo. Če ne druge, pa člani s svojim vzgledom. Morda bi se tudi lahko spopadli z "odvisnostjo". Kultura vrtov je, po mojem, bolj naklonjena kvaliteti kot kvantiteti. Ne zamerite moji dopustniški zgovornosti in lepo se imejte. Tebi, Gorazd, pa želim, da bi spet kmalu dobro gledal in lepo videl.

Gorazd

Ponedeljek, 18. julij 2011 - 18:59

Se v večini popolnoma strinjam z gospo Klavdijo. Kljub mojemu globokemu prepričanju, da mora rastlina biti preizkušena tudi v naši klimi in pogojih, pogosto temu ni tako. Na prvi pogled, bi z ukrepom prepovedi uvoza in omejitvami marsikaj rešili(vnos bolezni in škodljivcev, invazivne rastline, na klimo neodporne rastline)vendar to vseeno ni rešitev . Srčika problema je poznavanje izvora rastline, pri čemer kot rastlinoljubec ne štejem samo tega, kje rastlina raste(njena domovina) temveč tudi, kje je bila rastlina vzgojena in na kakšen način. Nakup po internetu in po pošti, kjer prej rastline in vrtnarja, ki jo je vzgojil niti ne vidiš in ne začutiš njegove vrtnarije je še eden od vidikov širjenja bolezni, škodljivcev in invazivnih rastlin. Tudi nakup prek kataloga, kjer med ostalimi rastlinskimi čudeži zagotavlja, da bo rastlina s sortnim pesniškim imenom ,,Poletna čokolada« 100% preživela našo klimo spada bolj v rubriko Saj ni res pa je(namreč papir vse prenese, naivni kupci pa tudi) Rešitev iz zagate je zelo preprosta in se imenuje izobraževanje kupcev, še pred njimi pa trgovcev .Bom pa za zaključek zapisal, kar sem napisal že v članku Setev rastlin, ki je na zaprti strani dostopni za člane: Na kratko, če povzamem: uvoz semena in sadik je dovoljen tudi iz držav izven EU ob spoštovanju zgoraj navedenih zakonov in pravilnika in le zdravemu razumu posameznika je prepuščeno, da ne uvozi seme in sadike potencialno invazivnih rastlin. Ker je to zahtevnejša tema ki ne sodi samo v Knjigo gostov bom o njej pisal takoj, ko mi bodo oči dopuščale daljše delo z računalnikom. Gorazd Mauer

Klavdija Mori

Ponedeljek, 18. julij 2011 - 07:08

Pozdravljeni! Nekoliko sem razmišljala in me zanima tudi vaše mnenje. Po nekaterih revijah sem brala in nekaj sem slišala tudi na radiu o vseh teh boleznih in škodljivcih, ki so se začeli v zadnjih letih množično pojavljati. Zanima me ali ste mnenja, da bi, glede na to, da valiko rastlin pride k nam (v naše vrtnarije in vrtove) iz tujine, morali začeti razmišljati o tem, da na naše vrtove začnemo saditi samo naše rastline oz. rastline, ki so pri nas v našem okolju že utrjene in poznamo njihovo obnašanje? To vprašanje pa zato, ker kot je poznano smo v preteklih letih k nam preselili valiko bolezni in škodljivcev ravno s tem, ko smo prinašala rastline iz tujine. S takšnim obnašanjem smo začeli uničevati naše avtohtone rastline in tudi rastline, ki že tisočletja uspevajo na našem območju, saj nekatere niso imune na te bolezni in škodljivce, saj nimajo ne pogojev, da bi se bolezni zatrle s škropivi oz. škodljivci nimajo naravnih sovražnikov. No, pa sem se razpisala. Torej kakšno je vaše mnenje o vnašanju rastlin iz drugih držav k nam tako v vrtove kot v vrtnarije, kjer jih potem prodajajo?

Klavdija Mori

Torek, 12. julij 2011 - 08:30

Pozdravljeni! Škoda, da je temu bilo tako. Sem prepričana, da če bi bilo obvestilo o tej prireditvi/dogodku na tej spletni strani, bi se ga udeležil še kdo. Res škoda.

Uredništvo

Ponedeljek, 11. julij 2011 - 08:00

Odgovor ga. Mori. Najprej se opravičujem za poznejši odgovor. Na spletni strani objavljamo dogodke o katerih smo obveščeni, če obevstila ne dobimo, le-tega ne moremo objaviti.

Polona

Sobota, 9. julij 2011 - 09:50

Strinjam se s teboj. Ljudje ponavadi mislimo bolj nase, živimo za svoj hip "zgodovine", ne gledamo celostno in naprej. Velikokrat mi je hudo, ker, kot praviš, ne cenimo svojega bogastva in ga uničujemo. Travnike /pašnike/ visoko v hribih so že tudi začeli gnojiti z umetnimi gnojili, na skrivaj, tako da jih dodajo med hlevski gnoj. Lep pozdrav tudi tebi.

Matic

Sobota, 9. julij 2011 - 07:52

Polona pozdravljena! Na barju je bilo zelo zanimivo, smo pa tam žal ostali najmanj časa. Belgijcem je vsaka zaplata naša flore tako zanimiva, da tega sploh ne morem opisati. V svoji državi so pokrajino že davno skoraj povsem "podredili" človeku in biotsko pestrost spravili na minimum. Ob takih obiskih se ponovno lahko le zamislimo nad tem kaj imamo, čeprav verjetno našega bogastva nikoli ne bomo tako cenili, kot bi si to želel. Je že tako, da človek ponavadi bolj hrepeni po tistem česar nima, pa čeprav sedi na zlati skrinji polni zakladov :) Lep pozdrav!

Polona

Petek, 8. julij 2011 - 23:23

Matic, pozdravljen. Ker sem prebrala, da boš vodja "dendrologov" po "TNP", sem z zanimanjem čakala, če boš napisal, kje ste bili in kašni so bili vtisi. Razkazal si jim glavne bisere, škoda le, da je bilo časa bolj malo. Če ne bi barja samo obkrožili, ampak bi bolj od blizu pogledali, bi lahko videli rožmarinko, mahovnico, kakšno kukavičnico, nabrali brusnice in borovnice, občudovali rosiko...spoznali bi kopišnico, različne trave...vsako leto to šotno barje vsaj 1X obiščem. Nimam pa več pravega veselja, da bi se plazila pod ruševjem in se gledala z modrasi iz oči v oči. No, zdaj pa čakam novic še iz Logarske.

Klavdija Mori

Petek, 8. julij 2011 - 08:24

Pozdravljeni! Spet sem brskala po meni ljubih straneh o rastlinah. Opazila sem na strani Trajnice v okrasnem vrtu, da je g. Milan Sterle imel tako imenovani dan maslenic. Pa me zanima zakaj le-to ni bilo objavljeno na vaši strani? Ali g. Sterle ni vaš član? Lep pozdra, Klavdija

Gorazd

Ponedeljek, 27. junij 2011 - 13:08

Vsak vrt si zasluži spoštovanje in občudovanje . Ni le gola zasaditev rastlin, ki služijo svojemu namenu in funkciji, temveč lastniku pomenijo mnogo več. Toliko rastlinoljubcev in vrtoljubcev kot poznam, toliko razlag zakaj kakšna rastlina raste točno tam in v združbi z drugimi rastlinami in zakaj jo je posadil točno tam poznam. Seveda v vrt sodijo zaželjeni in nezaželjeni gostje(tudi rastline) Kar je nekomu v vrtu všeč in se trudi za to, še ne pomeni, da je všeč tudi komu drugemu. Hortikultura( rastline in njihova umestitev v prostor in uporabna vrednost okrasna in jedilna) je tako širok pojem, da se v vsakem vrtu najde del, ki je všečen posamezniku. Tudi na lepo zasajenem vrtu z enoletnicami(čeprav jih imam sam za plevel) se lahko naučiš združevanja barv in oblik. Sam, bi bolj kot besedo plevel uporabil besedo nezaželjena rastlina. Tudi sam pulim sejance velikonočnic, jesenčka, host, telohov…, ki so na mestu, kjer so se zasejali pač nezaželeni in moteči. V začetku snovanja in zasadnje sem pulil vsak plevel, komaj je prišel iz zemlje. Ko sem ugotovil, da pulim tudi rastline, ki jih lahko podarim prijateljem sem s tem prenehal in sedaj plevem mnogo bolj selektivno(beri redkeje). Ali je rastlina plevel je v očeh in mnenju vsakega posameznika. Plevel npr regrat je lahko čudovita okrasna in uporabna rastlina, le posaditi moraš pravo vrsto(cvet zjutraj rumen,opoldne oranžen in zvečer rdeče vijoličen).Če bi na kratko opisal lep vrt bi to strnil v tri točke: Dobra ideja in načrt Kvalitetne rastline Nabrušena motika in ostra sekira(žaga) Gorazd Mauer Vrt Rifnik

Jelka

Ponedeljek, 27. junij 2011 - 10:34

Rezanje, odstranjevanje in pletje… Vsak vrt je, pa čeprav »sonaraven«, umetna tvorba. Zanjo stoji stvaritelj, ki ima bolj ali manj jasno predstavo o tem kaj si želi in v kolikšni meri ter česa noče imeti. Tako je tudi prav. Tako nastajajo edinstveni vrtovi, ki so zato tudi odsev stvaritelja in kot takšni so lepi. Mogoče res samo zanj… Vrt je stvariteljev. Ta odloča o tem ali bo odstranjeval plevel in kateri (saj niso vsi »grdi«), ali bo obrezoval drevnino in grmovnice ali ne. To bo počel v tolikšni meri, da doseže svojo predstavo. Če pa imamo še mi – obiskovalci – kaj od tega, toliko bolje. Toda ali nam morajo biti vsi vrtovi všeč? Ne, tudi ni treba.

Klavdija Mori

Petek, 24. junij 2011 - 10:14

Na enem izmed portalov oz. v klepetalnici/knjigi gostov (Trajnice v okrasnem vrtu) poteka zanimiva debata o rastlinah. O pikolovskem rezanju in odstranjevanju, da rastline ne uidejo čez planke in o odstranjevanju določenih odvečnih rastlin (trajnice, ki so se razrastle, plevel, idr.) iz vrta. Pa se je vnela debata o tem, da tudi poleg okrasnih rastlin vztrajno odstranjujeno tudi plevel, ki je v končni fazi tudi rastlina. Sama sem mnenja, da ima vsak lastnik svojo vizijo o vrtu in s tem kaj, koliko in katere rastlin bo odstranil ter katere bo pikolovsko rezal in katerim bo pustil prosto pot. Kakšno pa je vaše mnenje?

Polona

Torek, 7. junij 2011 - 07:59

Ga, Klavdija, več o perunikah in drugih trajnicah si lahko preberete na "trajnice v okrasnem vrtu".

Klavdija Mori

Ponedeljek, 6. junij 2011 - 16:39

Gospa Polona, najlepša hvala za informacijo. Bom naredila tako. Hvala!

Polona

Nedelja, 5. junij 2011 - 08:19

Klavdija, pozdravljena. Tudi jaz večkrat pogledam na to stran. Rada vam povem svoje izkušnje: Perunike presajamo po cvetenju, tja do jeseni. Z lopato jih privzdignemo, korenike razdelimo na manjše dele in jih posadimo na želeno mesto. Čisto enostavno, a ne? Želim vam veliko veselja z njimi.

Klavdija Mori

Petek, 3. junij 2011 - 13:05

Pozdravljeni! Moji prijatelji so mi povedali za vašo strani oz. društvo in sem malo pobrskala po strani. Našla sem marsi kaj zanimivega. Imam pa eno vprašanje in upam, da mi boste lahko pomagali. Doma imam kar nekaj perunik in nekaj izmed njih je sedaj malce utesnjenih, pa bi jim rada namenila malce več prostora, saj so to same lepe rastlinice. Vprašanje se glasi: Kdaj lahko presajam perunike in kako to naredim? Za vaše odgovore bom nadvse hvaležna.

Tanja Planinšek

Sreda, 25. maj 2011 - 18:49

Včasih vzamem v roke tudi kakšen dnevni časopis in ga malce prelistam (večinoma namreč prelistavam strokovno literaturo in revije s temo vrtnarstva). Danes (25. maj) sem v roke vzela tudi časopis Dnevnik in na zadnji strani (str. 44) odkrila prispevek o bolšjem sejmu. Lepo napisano! V prilogi Dela - Delo in dom pa je Alenka Gorza napisala članek o vrtu Ane Tomažinčič. Tudi ta je zelo lepo napisan in vsekakor vreden branja. Fotografije avtorice članka pa so vedno krasne. Oboje vredno branja!

Milena

Sreda, 20. april 2011 - 13:35

Pozdravljeni! Malo prelistavam vašo spletno stran in vas moram pohvaliti. Je zelo pestra! Najbolj sem uživala ob prebiranju prispevka o Polyetilenica fantastica. Kako zelo resnično je napisan! Zasledila sem tudi veliko drugih zelo zanimivih člankov, ampak ta me je najbolj pritegnil, ker sem mislila kaj je pa to zaena rastlina. Pa sem ugotovila, da je to rastlina, ki je večna! ;) Pa še enkrat pohvala za tako lepo urejeno stran.

Uredništvo

Torek, 12. april 2011 - 16:52

Spoštovana gospa Natalija, zanimiv predlog ste podala. Bom povprašala kakšno je mnenje in bomo videli kaj se da narediti.

Natalija

Torek, 12. april 2011 - 06:56

Pozdravljeni! Opazila sem, da ste izbirali fotografije za koledar 2012. Pa me zanima ali bodo izbrane fotografije predstavljene tudi na spletni strani društva ali jih bodo videli samo člani? Lep pozdrav, Natalija

Gašper

Četrtek, 10. marec 2011 - 18:07

Najlepša hvala za informacijo.

Uredništvo

Sreda, 9. marec 2011 - 17:36

Spoštovani gospod Gašper, V planu dela so navedeni datumi dnevov odprtih vrat in njegov imetnik, ker je tako bolj pregledno. Vse naslove, kje vrtovi se natančno nahajajo, objavljamo, ko pride mesec v katerem je dan odprtih vrat. Ponavadi dodamo tudi še navodila kako se do vrta pride (opis poti). Tako vam priporočam, da še naprej spremljate našo stran, kjer bomo, kot sem zapisala, sproti objavljali dogodke po mesecih.

Gašper

Sreda, 9. marec 2011 - 15:50

Kmalu bo prišel čas, ko bodo vrtovi odpirali svoja vrata. Ta čas vsi težko pričakujemo. Je pa en problem, kje ti vrtovi so? V planu društva za leto 2011 so navedeni datumi, kdaj in čigav vrt bo odprl svoja vrata. Pogrešam pa naslove posameznih vrtov. Tisti, kateri ne vemo kako bi recimo prišli do vrta Petra Mejaka, ali koga drugega, bi nujno potrebovali naslov. (ulico, naselje, hišno številko...) Predlagam da bi bili ob imenih posameznih vrtov tudi naslovi. Lep pozdrav, Gašper

Vojka

Sreda, 16. februar 2011 - 09:48

Lepo se zahvaljujem za pričakovane odgovore.

Gorazd

Torek, 15. februar 2011 - 20:06

Ga Vojka, če mislite da so izbrana družba ljudje, ki imajo radi rastline potem ste prišli na zares pravo stran. Vstop v društvo, je pač stvar vsakega posameznika in od njega je odvisno koliko svojega časa bo namenil društvu, in članom. Sam še vedno zagovarjam stališče, da se drug od drugega lahko veliko naučimo pa naj je to na amaterski ali poklicni ravni. Tudi prispevki, ki jih objavljamo na spletni strani in so pisani s strani naših članov niso namenjeni samo članom ampak vsem, ki jih hortikultura veseli in zanima. Vas pa vabim da se nam pridružite in da skupaj oblikujemo pot ki jo bo društvo ubiralo v prihodnje.

Milan Sterle

Torek, 15. februar 2011 - 20:04

Spoštovana Vojka, delo in usmeritev društva sta določena s Statutom društva SVZ (kliknite na zavihek Statut društva). Vsako leto se na Občnem zboru društva potrdi načrt dela društva za tekočo sezono. Ta načrt pa predhodno pripravi Upravni odbor društva. Torej vse informacije so dosegljive. Nekdo Vam prišepetuje zlonamerno. Ne gre za nikakršno izbrano družbo, član postane namreč lahko vsak, ki si to želi, izpolni prijavnico in plača članarino. Sprašujem se, kakšno pot Vi ubirate? Lep pozdrav

Vojka

Torek, 15. februar 2011 - 17:56

G. gorazd (verjetno predsednik) je to odgovor na moje vprašanje? Meni se zdi bolj kaj drugega. Se opravičujem, če je moje vprašanje "neprimerno", hotela sem se prepričati sama, saj ne dam dosti na govorice. Na uho mi je prišlo, da gre pri vas za bolj izbrano družbo in glede na odziv verjetno lahko sklepam, da sem pač ena tistih amaterskih ljubiteljic rož, ki si tu ne zasluži niti malo pozornosti. Škoda da je tako.

gorazd

Ponedeljek, 14. februar 2011 - 21:54

Bolje pozno, kot nikoli. Sam sem današnji praznik skoraj spregledal , saj se ne strinjam s pretirano komercializacijo praznika. Valentin prinese ključe do korenin, sem se naučil in slišal, ko sem bil še mlad, ja pa na ta dan se ptički ženijo, so mi povedali v vrtcu. Z leti sem zvedel, da se ptički ženijo tudi Gregorjevega (12. marec) in Vincencijevega (22. januar) Valentin ureže prvo trto, ponekod pa se prične v tem času delo na vrtovih. Saj ima Valentin ključ od korenin. Ljudje so včasih res bolj poznali naravo in dogajanje, ne pa tako kot danes, ko obiskujemo velika nakupovalna središča in hodimo pod umetno lučjo, kot kakšne kure v farmah in nam ni mar sonca zunaj. Valentin, kot glavni ključar korenin(brez korenin, tudi rastline ne rastejo) si vsaj simbolno zasluži, da se ga rastlinoljubci spomnimo . Delo na vrtu, se je tako začelo zimi in snegu, ki je padel včeraj navkljub. Po starem kmečkem običaju vsem voščim dobro letino,zdravje in srečo. Da nam bodo rastline lepo rasle, cvetele in da bodo razveseljevale, ne samo nas ampak vse . gorazd

Gregor Gabrovšek

Petek, 11. februar 2011 - 19:25

Ga. Vojka, zanimivo vprašanje, ki se sigurno ne poraja samo Vam. Verjetno bo potrebno na odgovor počakati vsaj še kakšno leto ali dve, ko se bo pokazalo kako uspešno bo novo vodstvo pri uresničevanju ciljev, ki so si jih zastavili v prihajajočem mandatu.

Vojka

Petek, 11. februar 2011 - 16:05

Zanima me kam gre društvo, kakšno pot bo ubralo?

Polona

Ponedeljek, 17. januar 2011 - 21:46

Dober večer, voščim. Menim, da večine "gostov" prevelike podrobnosti verjetno ne zanimajo, zato se opravičujem. Meni pa še vedno burijo domišljijo "sorodstvene vezi": Po eni klasifikaciji spadajo v družino lilijevk vsi trije rodovi: Asphodeline lutea, Tofieldia calyculata in Nartheciun ossifragum, po drugih klasifikacijah pa prvi rod v družino zlatokorenovke /Asphodeleaceae/, drugi v čmerikovke /Melanthiaceae/ in tretji /ne poznam, poznamo? slovenskega imena/ v Nartheciaceae. Družine pripadajo različnim redom, po prvi klasifikaciji pa vse v istega- Liliales. Zato še vedno iščem "dokaze" za sorodstvene povezave.

Jelka

Ponedeljek, 17. januar 2011 - 19:23

Nemška cvetlika leta N.o. naj bi bila v sorodu s Tofieldio. Pri nas raste vsaj Tofieldia calyculata s slovenskim imenom navadna žiljka. Zanimivo pa je, da jo v angleški literaturi omenjajo kot 'false Asphodel'. Kar pa nas spet pripelje nazaj k rumenemu čepljecu in krog je sklenjen.

Polona

Ponedeljek, 17. januar 2011 - 16:48

Milan, pozdravljen! Kako lepo bi bilo, če bi si lahko vse rastline ogledali v naravi, kajne? Prav imaš, na slikah je N.o. res bolj podobna asfodelini, posebno zaradi svoje zlato rumene barve. Naj ti zaupam še svojo čisto laično primerjavo. Asphodeline lutea je sicer visoka čez meter, ima kar gosto poraščeno steblo, mesnato koreniko, da o drugih lastnostih ne pišem, raje raste na suhih tleh in v bolj toplih območjih. Zakaj mi je navadna žiljka /Tofieldia calyculata/ sploh prišla na misel? Morda zato, ker raste na vlažnih, močvirnatih travnikih, / a bolj bazičnih/, ima podobno koreniko in travnate suličaste liste kot N.o., je podobne višine, cveti v istem času rumeno /čeprav bolj bledo, zelenkasto/, in imenujejo jo tudi German asphodel. Njeni sestri, pritlikavi žiljki /T. pussila/ pa pravijo Schotish false asphodel. V resnici me zanima, s katerim rodom je Narthecium ossifragum bolj v sorodu. Lepo se imej. Polona

Milan Sterle

Nedelja, 16. januar 2011 - 22:12

Poloni se zahvaljujem za strokovno razlago imena rastline Narthecium ossifragum. Me zelo veseli, da je tudi med zdravniki veliko ljubiteljev botanike in to Polona gotovo je. Za vsako bolezen rožca raste, pravi pregovor, so pa včasih uporabne tudi rastline, ki pa jih ni malo, z drugačnimi nameni. Polona, meni je izbrana rastlina bolj podobna, vsaj na sliki, Asphodeline kot pa Tofieldii. Ta se mi zdi, da se kar zgubi med travo. Lep pozdrav.

Polona

Petek, 14. januar 2011 - 10:50

Narthecium ossifragum je res zanimiva rastlina. Ime je dobila: Narthecium iz grške besede narthes= ime za visoko kobulasto rastlino, ossifragum pa je sestavljena iz latinskih besed os /ossis/ = kost in frango= prekiniti, ločiti, oslabiti… Ime izhaja iz tradicionalnega prepričanja, da ovce in goveda, ki se hranijo s to rastlino, dobijo šibke kosti /osteomalacia/. Resnica je menda bolj v tem: Rastlina raste na močvirnatih, kislih tleh, kjer je malo kalcija in živina, ki se tam pase, ga za svoje kosti dobi premalo. So pa nekatere študije pokazale, da je strupena in lahko povzroči obolenje ledvic. Po angleško ji tudi pravijo bog asphodel, čeprav ni v tako bližnjem sorodstvu z rodom rastlin, ki rastejo tudi pri nas, na primer, Asphodeline lutea /rumeni čepljec/, mu je pa morda malo podobna. Saj ga poznate, a ne? Po klasifikaciji jo štejejo v družino lilijevk /Liliaceae/, bolj redko pa med Nartheciaceae. Mene N.o. malo in samo "od daleč" spominja na našo žiljko / Tofieldia calyculata/. Slovensko ime za rastlino si bo torej potrebno šele "izmisliti", določiti, ker ga nimamo, kot je že napisal g.Milan.

Milan Sterle

Ponedeljek, 10. januar 2011 - 14:07

Avtorica prispevka o cvetlici leta v Nemčiji (Narthecium ossifragum) sprašuje za slovensko ime izbrane rastline. Omenjena rastlina ni omenjena v Mali flori Slovenije, torej ni avtohtona v slovenskem prostoru. Izbrana cvetlica tudi ni nikjer omenjena v enciklopedijah okrasnih rastlin (Enciklopedija okrasnih rastlin, DZS,1974; Encyclopedia of Plants & Flowers, RHS, 2006). Na osnovi teh podatkov sklepam, da je rastlina pri nas povsem neznana in zato tudi ni pričakovati slovenskega izraza zanjo. MS

alenka

Sobota, 8. januar 2011 - 11:00

Marina, hvala za tvoje mnenje. Zahvala gre pravzaprav obema urednicama priloge, ki sta se prijazno strinjali z objavo. Sicer pa je prav, da vsak prispeva k delu društva po svojih zmožnostih.

Marina

Četrtek, 6. januar 2011 - 13:38

Alenka, hvala za prijazni članek o našem društvu objavljenem v prilogi Dela, Delo in dom 5.1.2011. Lepše promocije si ne bi mogli želeti.

Florijan Bulovec

Četrtek, 6. januar 2011 - 10:53

Spoštovani! Prosim vas, če mi lahko posredujete informacijo, kje bi lahko nabavil seme za naravni travnik s čim več travniškega cvetja. Nadmorska višina 525m, sončna lega, precej ilovnata zemlja. Lepo pozdravljeni!