Šipek (A), kamilica (B) in baldrijan ali zdravilna špajka (C)

Dišeča vijolica (Viola odorata)

Pri Pošti Slovenije že nekaj let v svojih izdajah poštnih znamk izdajajo tudi poštne znamke z motivi rastlin. Na znamkah so motivi rastlin, ki jih je mogoče najti pri nas. Nekatere rastline so tudi avtohtone.

V tem prispevku so poštne znamke z motivi zdravilnih rastlin, ki so izšle leta 2002. K vsaki od njih je dodan tudi opis rastline in motiv, ki je bil natisnjen na znamki.

1. Zdravilne rastline (Šipek, baldrijan, kamilica, dišeča vijolica)

1.1. Šipek (Rosa canina)

V Sloveniji ima rod šipkov (Rosa) več kot dvajset različnih vrst. Vsi šipki so oleseneli grmički ali vzpenjavke, večinoma s trni. Najbolj je znan navadni šipek (Rosa canina), ki je tudi najbolj znan v ljudskem zdravilstvu.

Šipki spadajo v družino rožnic (Rosaceae). Imajo pet venčnih listov, ki so lahko rožnati ali rdečkasti. Za kontrast venčnim listom pa so številni rumeni prašniki. Šipki so žužkocvetke. Imajo več plodnih listov, ob zrelosti pa nastanejo plodovi, ki jih imenujemo birni plodovi. Le- te plodove se uporablja posušene in zdrobljene za pripravo šipkovega čaja. Iz plodov pa kuhajo tudi marmelado.

(Vir: Bilten 41/2002, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Zdravilne rastline, Šipek, str. 4)

1.2. Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis)

Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis) spada v rod špajk (Valeriana). V Sloveniji je poznanih deset različnih vrst.

Baldrijan spada v družino špajkovk (Valerianaceae). Baldrijanovi cvetovi so drobni, pet-števni, venčni listi pa so belkasti in med seboj zrasli. Oprašujejo ga žuželke (žužkocvetka).

Baldrijan ima v zemlji močno koreniko, ki se jo uporablja v ljudskem zdravilstvu, saj vsebuje pomembne zdravilne učinkovine. Iz nje pridobivajo baldrijanove kapljice, ki pomagajo pri živčnih težavah in nespečnosti, pomaga pa tudi pri srčnih težavah.

(Vir: Bilten 41/2002, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Zdravilne rastline, Baldijan, str. 6)

1.3. Kamilica (Chamomilla recutita = Matricaria chamomilla)

Pod imenom kamilica veliko krat mislimo na pravo kamilico (Chamomilla recutita = Matricaria chamomilla), čeprav se pod tem imenom skriva še veliko podobnih in sorodnih vrst. Pravo kamilico lahko ločimo od ostalih sorodnikov po značilnem prijetnem vonju in zdravilnem učinku.

V Sloveniji rastoča prava kamilica je bila v preteklosti podivjana, sedaj pa je že naturalizirana. Izvira pa iz jugovzhodne Evrope. Prava kamilica spada v družino košarnic (Compositae). Njen cvet ni en cvet, ampak značilno socvetje imenovano košek. Kamilica je žužkocvetka.

Kamilico uporabljajo v različnih oblikah, predvsem njene izvlečke in čaj. Najpogosteje se uporablja pri prebavnih motnjah, boleznih prebavnega trakta, boleznih ledvic, mehurja in žolča. Znana je tudi zunanja uporaba pri vnetjih kože, opeklinah in v kozmetiki.

(Vir: Bilten 41/2002, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Zdravilne rastline, Kamilica, str. 7)
zdravilne rastline na znamkah

1.4. Dišeča vijolica (Viola odorata)

Dišeča vijolica (Viola odorata) spada v družino vijoličevk (Violaceae). V Sloveniji jih poznamo preko dvajset vrst.

Za vijolice je značilno, da imajo liste enostavne in srčaste oblike, cvetovi pa so pet-števni. Dva oziroma trije venčni listi so obrnjeni navzgor, drugi pa navzdol.

Danes poznamo dišečo vijolico kot okrasno rastlino in znanilko pomladi, manj pa kot zdravilno rastlino. Njen zdravilni spekter je širok. V zdravilne namene se uporabljajo cvetovi in podzemni deli rastline. Znana je uporaba pri blaženju kašlja, živčnih težav, nespečnosti in kot diuretik. Starejši deli rastline so lahko tudi nekoliko strupeni, močan vonj pa lahko pri nekaterih povzroča glavobol.

(Vir: Bilten 41/2002, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Zdravilne rastline, Dišeča vijolica, str. 8)

Pripravila: Tanja Planinšek