Plavica (Centaurea cyanus), mak (Papaver rhoeas), kokalj (Agrostemma githago)

Njivska zlatica (Ranunculus rvensis)

V prejšnjem prispevku je bila predstavljena kraška flora. V tokratnem prispevku pa bodo predstavljeni žitni pleveli. Le-te znamke so izšle pri Pošti Slovenije leta 2009.

1 Rastlinstvo

1.1 Plavica (Centaurea cyanus)

Plavica je enoletna vrsta glavinca in spada med košarnice (nebinovke). Ta rod ima v Sloveniji kar nekaj vrst, ki pa so večinoma travniške vrste, nekaj pa je tudi naskalnih vrst.

Plavico prepoznamo po značilni modri barvi cvetov v košku in po ozkih, nekoliko dlakavih listnih rogljih. Plodovi (rožke) so v prsti zelo vzdržljivi in lahko vzkalijo po več letih.

Je tradicionalni žitni plevel, ki spremlja žita že vse od začetka gojenja kulture, a je postala zaradi spremembe načina in tehnologije gojenja žit ter uporabe pesticidov redka in ogrožena vrsta.

Nekoč je bila razširjena praktično vsepovsod, kjer so gojili žito, predvsem pšenico in oves. Čeprav je ponujala s svojimi modrimi cvetovi lep kontrast med zlato-rumenim klasjem, je predstavljala kmetu nadlogo.

Ponekod po Evropi, kjer je plavica že izginila iz žitnih polj, jo naravovarstveniki sejejo v posebne pasove vegetacije med polja, da ne bi popolnoma izginila.

(Vir: Bilten 75/2009, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Rastlinstvo, Žitni pleveli, Plavica (Centaurea cyanus), str. 6)

1.2 Mak (Papaver rhoeas)

Poljski mak ni edini predstavnik svojega rodu v Sloveniji, je pa vsekakor najbolj znan. Najvekrat ga najdemo kot plevel v žitnih poljih, na strniščih, v ozarah, pa tudi na raznih motenih rastiščih kot so npr. nasipališča ali pa ob poteh. Ni popolnoma avtohtona rastlina, ampak se je razširil z gojenjem žit.

Poljski mak je enoletnica s slabo razvitim steblom, dlakava, njegovi cvetovi so relativno veliki in živo rdeče barve. Ima dva čašna lista in štiri venčne liste. Prašniki so številni, ćrni, brazda pa je ploščata, žarkasto razširjena. Plod je mnogosemenska glavica, ki se odpira z majhnimi luknjicami skozi katere se osipavajo drobna semena.

(Vir: Bilten 75/2009, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Rastlinstvo, Žitni pleveli, Mak (Papaver rhoeas), str. 7)

1.3 Kokalj (Agrostemma githago)

Kokalj je enoletnica, visoka skoraj do metra, s svilnato-dlakavimi listi in velikimi škrlatno-rdečimi cvetovi s petimi venčnimi in petimi čašnimi listi, katerih značilnost je, da štrlijo med venčnimi listi daleč ven iz cveta. Spada v družino klinčnic. Semena so strupena, po velikosti pa primerljiva z drobnejšimi žitnimi zrni.

Danes je kokalj, ki uspeva zgolj med žitom, praktično iztrebljen, saj ga najdemo le še tu in tam na kakšnem 'pozabljenem' žitnem polju v Istri, na Dolenjskem, na Goričkem in mogoče še kje.

(Vir: Bilten 75/2009, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Rastlinstvo, Žitni pleveli, Kokalj (Agrostemma githago), str. 8)

1.4 Njivska zlatica (Ranunculus rvensis)

V Sloveniji uspeva več kot 30 vrst zlatic, vendar je le njivska zlatica tista, ki jo lahko najdemo v družbi žit in z drugimi žitnimi pleveli. Najdemo jo lahko sicer tudi v ozarah, ponekod tudi med okopavinsko vegetacijo.

Njivska zlatica je enoletnica s trojnatimi listi. Njeni cvetovi so rumeni (svetlo limonasto rumen). Ima pet bleščečih cvetnih listov. V cvetu so številni prašniki in od 3 - 8 med seboj ne-zraslih plodnih listov, ki dozorijo v plodove imenovane oreške. Po plodu lahko njivsko zlatico ločimo od drugih zlatic, saj je le-ta pokrit z ostrimi bodicami.

Njivska zlatica se v Sloveniji in na sploh v Srednji Evropi vse redkeje pojavlja. Najpogosteje jo lahko najdemo v Istri in na Krasu, ponekod v Prekmurju, Štajerskem, Dolenjskem in drugje.

Tako kot vse zlatičnice je tudi njivska zlatica strupena vrsta.

(Vir: Bilten 75/2009, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Rastlinstvo, Žitni pleveli, Njivska zlatica (Ranunculus rvensis), str. 9)

Pripravila:
Tanja Planinšek