Drosera rotundifolia, Oxycoccus palustris, Eriophorum vaginatum

Andromeda polifolia

V prejšnjem prispevku so bili predstavljeni nageljčki in potoniki. V tokratnem prispevku pa bodo predstavljene barjanske rastline. Le-te znamke so izšle pri Pošti Slovenije leta 2011.

1 Rastlinstvo

1.1 Okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia)

Okroglolistna rosika je ena izmed treh vrst rosik, ki uspevajo v Sloveniji. Sodi v družino rosikovk (Droseraceae). Ima majhne, dvospolne, petštevne cvetove, ki so bele barve in so združeni v rahlo malocvetno socvetje. Pri okroglolistni rosiki niso najbolj zanimivi cvetovi, ampak listi. Le-ti so pokriti s številnimi pecljetimi žlezami, ki jih vidimo kot laske, na katerih se blešči rosna kapljica. Od tod tudi ime rosika. Te kapljice so žlezni izločki, ki rastlini omogočajo zunanjo 'prebavo' drobnih živalic (mravlje, mušice, pajki,…), ki zaidejo na rastlino. Z njimi si rosika obogati prehrano na mineralno revnih tleh šotnega barja. Sodi med naše z zakonom zavarovane vrste.

1.2 Dlakava mahovnica (Oxycoccus palustris)

Rod mahovnic obsega v Sloveniji dve vrsti – dlakavo in golo mahovnico, ki sta si precej podobni. Mahovnica sodi v družino vresovk (Ericaceae). Je polegel polgrmiček, katerega poganjki dosežejo dolžino tudi do 70 cm. Ima drobne ovalne listke, ki so nasprotni, usnjati in na spodnji strani zaradi prevlečenosti z voskom sinje barve. Cvetovi so drobni. Najbolj očiten je plod, ki je debela rdeča jagoda. Plodovi so užitni. Pri nas je mahovnica redka in ogrožena vrsta, saj uspeva le na redkih mestih, kjer še najdemo ostanke šotnih barij (barja Julijskih Alp in Pohorja ter na barjanskih ostankih v okolici Ljubljane).

1.3 Nožničavi munec (Eriophorum vaginatum)

Nožničavi munec sodi v rod muncev, ki ima v Sloveniji kar pet različnih vrst, toda njihovo število strmo upada, saj njihova rastišča postajajo vedno redkejša in hitro izginjajo. To so rastline, ki uspevajo na vlažnih zakisanih predelih kot so npr. barja, močvirja ali mokri travniki z malo hranili v tleh. Le-ta rastišča pa izginjajo zaradi intenzifikacije kmetijstva.

Nožničavi munec uspeva v zabarjenih smrekovih in pravih šotnih barjih v Alpah in na Pohorju, nekaj pa tudi v predalpskem območju. Munec sodi v družino ostričevk (Cyperaceae). Munec prepoznamo po srebrnih ščetinicah, ki pravzaprav nadomeščajo cvetne liste in se šele po odcvetu podaljšajo in postanejo srebrno bele barve.

1.4 Rožmarinka (Andromeda polifolia)

Rožmarinka je edina vrsta svojega rodu in sodi v družino vresovk (Ericaceae). Je polgrmiček, visok do 30 cm, s črtalastimi do suličastimi listi, ki so na spodnji strani belkasti. Cvetovi so majhni. Venčni listi cveta so zrasli, zvonasti in nežno rožnate barve, kimasti in se pojavljajo v maloštevilnih kobulastih socvetjih. Rožmarinka je borealna vrsta, razširjena vzdolž severnih predelov severne poloble.

Njeno latinsko ime izvira iz grške mitologije: Andromeda je bila grška princesa, ki so jo zaradi skrunitve njene matere prikovali na skalo ob morju kot žrtev mitološki morski zveri Ketosu. Osvobodil jo je Perzej in jo vzel za ženo. Andromeda mu je rodila veliko otrok…

Rožmarinka uspeva na 'obalah' barjanskih lužic, na šotnem mahu in vsako leto v plodni glavici proizvede številna semena. Pri nas uspeva na šotnih barjih na Pokljuki, Jelovici, Pohorju in Ljubljanskem barju.

(Vir: Bilten 85/2011, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Rastlinstvo, Barjanske rastline, str. 6, 8)

Pripravila:
Tanja Planinšek