Gozdna borovnica (Vaccinium myrtillus L.)

Oljka (Olea europaea L.)

V prejšnjem prispevku so bile predstavljene poštne znamke z motivi zdravilnih rastlin. V tokratnem prispevku pa sta predstavljeni dve izmed sadnih vrst na Slovenskem (gozdna borovnica in oljka). V tej seriji so izšle tri znamke in sicer cvet, škodljivec in plod. Ti motivi so izšli na poštnih znamkah Slovenije leta 2002 in 2003.

1. Sadne vrste na Slovenskem

1.1. Gozdna borovnica (Vaccinium myrtillus L.)

Gozdno borovnico lahko najdemo kot podrast v gozdovih skoraj povsod po Sloveniji. Dobro uspeva na kislih humoznih tleh. Gozdni borovnici pravimo tudi gozdni sadež, saj je edina sadna vrsta, ki uspeva v senci visokih dreves.

Grmiček doseže v višino nekje od 15 do 50 cm, kar je odvisno tudi od lastnosti tal in svetlobnih razmer. Vejice izraščajo pod velikimi koti, listi so ovalni in majhni, v jeseni pa odpadejo. Cvet je okroglasto zvončast in bele barve. Plodovom rečemo jagode, ki so temnomodre barve, pokrite s poprhom in izraščajo iz listnih pazduh posamično ali v parih. Plodove lahko uporabimo za izdelavo sokov, marmelad, želejev ali pa jih posušimo in jih pozimi uporabimo za pripravo čajev. Jagode borovnic pa lahko namočimo tudi v sadno žganje in tako dobimo borovničevec.

(Vir: Bilten 42/2002, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Prof. dr. Franci Štampar, Sadne vrste na Slovenskem, Gozdna borovnica (Vaccinium myrtillus L.), str. 4)

1.1.1 Mali zimski pedic (Operophthera brumata L.)

Mali zimski pedic povzroča veliko škodo tako v nasadih ameriških borovnic kot tudi v naravnih sestojih gozdnih borovnic.

Gosenice so rjavo zelene barve in med cvetenjem objedajo cvetje na rodnih poganjkih borovnic. Če se zelo razmnožijo, grmi ostanejo brez plodov. Na vrtu lahko gosenice poberemo, z njimi pa se rade hranijo sinice. V gozdovih so doma številni naravni sovražniki gosenic malega zimskega pedica, ki poskrbijo, da ne prihaja do prevelikega števila gosenic malega zimskega pedica.

(Vir: Bilten 42/2002, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Prof. dr. Franci Štampar, Sadne vrste na Slovenskem, Gozdna borovnica (Vaccinium myrtillus L.), Mali zimski pedic (Operophthera brumata L.), str. 6)

1.2 Oljka (Olea europaea L.)

Oljka je ena najstarejših gojenih sadnih vrst. Divje oljke so bile znane že v prazgodovini, prava oljčna drevesa pa so uspevale že 6000 let pr.n.št..

Zdravilne lastnosti oljčnega olja je poznal že Hipokrat. Že takrat je veljalo, da vsakodnevno zaužitje žlice surovega oljčnega olja krepi organizem in odganja tegobe.

V socvetju oljke je od 10 do 25 majhnih belih cvetov. Vsak cvet je sestavljen iz pestiča in dveh prašnikov. Čas cvetenja je odvisen od klimatskih razmer in sorte. Oljka cveti od druge polovice maja do sredine junija. Večina sort je samoneoplodnih, zato moramo v nasade posaditi opraševalne sorte.

(Vir: Bilten 47/2003, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Prof. dr. Franci Štampar, Sadne vrste na Slovenskem, Oljka (Olea europaea L.), str. 4)

1.2.1 Oljčna muha (Bactrocera oleae Gmel.)

Najbolj znan in gospodarsko najpomembnejši škodljivec oljk je oljčna muha, ki lahko povzroči tudi popoln izpad pridelka. Povzroča črvičavost plodov.

Velika je približno 5 mm, ima velike zelene oči, telo je rumeno-rjave barve, na zadnjem delu oprsja pa ima značilno trikotno belo liso. V naših klimatskih razmerah ima oljčna muha dva do tri rodove letno. Odrasla muha odloži od 200 do 300 jajčec, praviloma po eno v plod. Iz jajčec se izležejo ličinke imenovane žerke, ki se hranijo z mesom oljčnih plodov. Napadeni plodovi pred zorenjem odpadejo in niso primerni za predelavo.

(Vir: Bilten 47/2003, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Prof. dr. Franci Štampar, Sadne vrste na Slovenskem, Oljka (Olea europaea L.), str. 4)

Pripravila: Tanja Planinšek