Čmrljeliko mačje uho (D) in navadna močvirnica (B)

Bezgova prstasta kukavica (B) in dvolistni vimenjak (D)

V prejšnjem prispevku sta bili predstavljeni hruška in marelica, dve izmed sadnih vrst na Slovenskem. V tokratnem prispevku bodo predstavljene naše divje rastoče orhideje. Pri Pošti Slovenije so izšle le-te znamke v seriji Rastlinstvo leta 2004 in 2005.

1 Rastlinstvo

1.1 Čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea (Burm. fil.) Greuter)

Mačja ušesa sodijo med naše najbolj nenavadne divje rastoče orhideje. V Sloveniji so zastopana s peščico vrst, ki so zaradi redkosti pojavljanja in vse večjega nazadovanja njihovih populacij ljudem malo znane.

Med mačjimi ušesi je morda čmrljeliko tisto, ki ima najbolj nenavadno oblikovan cvet. Zapletene strukture in barvni vzorci mačjih ušes niso kar same sebi namen, ampak so namenjene pritegovanju opraševalcev. Cvet, predvsem medena usta, s svojo obliko in barvnim vzorcem ponazarja samice določene vrste čebel rožičark.

Čmrljeliko mačje uho uspeva predvsem na sončnih, negnojenih, zmerno suhih do svežih travnikih in košenicah. Njegova nahajališča so raztresena po nižinah in gričevnatem pasu po skoraj vsej Sloveniji. Zaradi vse bolj intenzivnega gospodarjenja s travišči (prekomerno gnojenje, melioracije) na eni strani ali opuščanja strmih košenic, ki mu sledi zaraščanje, na drugi strani njegove populacije nezadržno usihajo. Zaradi svoje ogroženosti je kot ranljiva vrsta uvrščeno na rdeči seznam (2002).

(Vir: Bilten 52/2004, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Nejc Jogan, Slovenska flora, Orhideje, Čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea (Burm. fil.) Greuter), str. 11)

1.2 Navadna močvirnica (Epipactis palustris (L.) Crantz)

Močvirnice so med našimi divje rastočimi orhidejami skoraj najmanj razkošno cvetoče. Pogosto so to gozdne, zelenkasto cvetoče in dokaj neopazne rastline, ki kljub svojemu imenu nimajo z močvirjem kakšne posebne zveze.

Med močvirnicami je tudi izjema – navadna močvirnica, ki je vezana na močvirja in barja. V svojem rodu pa izstopa tudi zaradi razkošno oblikovanega in barvitega cveta. Zacveti sredi poletja.

Z izjemo vzhodnih predelov se navadna močvirnica pojavlja po mokriščih skoraj vse Slovenije. Godijo ji nizka in prehodna barja. Najdemo jih tudi na travnikih in na nekaterih bolj suhih rastiščih (npr. svetli gozdovi). Pojavlja se na tleh s karbonatno podlago. Čeprav je še razmeroma pogosta, so njena rastišča izpostavljena intenzivnemu propadanju, predvsem zaradi človekovih posegov (melioracije, gnojenje). Zaradi ogroženosti je kot ranljiva vrsta uvrščena na rdeči seznam (2002).

(Vir: Bilten 52/2004, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Nejc Jogan, Slovenska flora, Orhideje, Navadna močvirnica (Epipactis palustris (L.) Crantz), str. 11)

1.3 Bezgova prstasta kukavica (Dactylorhiza sambucina (L.) Soó)

Prstaste kukavice (Dactylorhiza) in kukavice (Orchis) so si zelo podobne, tako da so jih dolgo obravnavali znotraj istega rodu. A po prsato razraslih podzemnih gomoljih, krepkih podpornih listih cvetov in široki ostrogi je prvi rod kaj lahko prepoznaven. Za prsate kukavice je značilno nekoliko kasnejše cvetenje, le bezgova vse prehiti in jo lahko vidimo že konec aprila in začetku maja po travnatih pobočjih v montanskem pasu po skoraj vsej Sloveniji.

Bezgova prstasta kukavica je rastlina negnojenih košenic, ki so jih s košnjo ohranjali pogosto le na strmih prisojnih pobočjih. Danes jih opuščajo in zaraščanje vodi v propad le-te in še mnogih drugih ogroženih vrst naših divjih orhidej.

(Vir: Bilten 57/2005, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Nejc Jogan, Rastlinstvo, Orhideje, Bezgova prstasta kukavica (Dactylorhiza sambucina (L.) Soó), str. 21)

1.4 Dvolistni vimenjak (Plantanthera bifolia (L.) L.C. Rich.)

V Sloveniji sta razširjeni dve vrsti vimenjakov, od katerih je dvolistni pogostejši. Najdemo ga po svetlih gozdovih, gozdnih robovih in košenicah ob robu gozdov. Nikjer ni pogost in predvsem intenzivna kmetijska krajina mu ne omogoča preživetja.

Na prvi pogled sta si obe vrsti vimenjakov kar podobni. Imata približno pol metra visoka vitka stebla, ki so olistana le pri dnu z jajčasto suličastimi listi. Socvetje nežnih, zelenkasto belih cvetov je razmeroma rahlo in dolgo, navadno z več deset cvetovi.

Kot ena od naših divjih orhidej, ki uspeva predvsem v gozdovih, je dvolistni vimenjak še razmeroma pogost. A intenzivno izkoriščanje gozdov in prekomerna raba gnojil v okolici tudi tej vrsti močno škodita.

(Vir: Bilten 57/2005, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Nejc Jogan, Rastlinstvo, Orhideje, Dvolistni vimenjak (Plantanthera bifolia (L.) L.C. Rich.), str. 21)

Pripravila:
Tanja Planinšek