Plavajoči plavček (A) in štiriperesna marzilka (D)

V prejšnjem prispevku so bile predstavljene orhideje, ki jih lahko najdemo na slovenskih tleh. V tokratnem prispevku bosta predstavljeni dve vodni rastlini. Le-ti dve znamki sta pri Pošti Slovenije izšle v seriji Rastlinstvo leta 2006.

1 Rastlinstvo

1.1 Plavajoči plavček (Salvinia natans (L.) All.)

Plavajoči plavček plava na vodi, od tod tudi slovensko ime. Zanimivo je, da je to praprot, česar na prvi pogled ne kaže. Vsaka rastlina ima po več parov plavajočih listov. En list je pod vodo, deljen na številne dolge nitaste dele, ki opravljajo vlogo korenin. Listi imajo zaradi posebnega načina poraslosti z laski lastnost, da se na njih ne zadržuje voda. Rastlina plava na vodi, ker ima v svojih tkivih veliko zračnega prostora.

Plavček je enoletnica, ki uspeva v toplih stoječih vodah Evrope. V Sloveniji ga najdemo samo v Prekmurju, pa še tam je redek. Je značilna rastlina mrtvic in rokavov reke Mure. V bližini le-teh pa uspeva tudi v opuščenih in z vodo zalitih gramoznicah. V toplih poletjih se obilno namnoži in znatno prekrije površino vodne gladine.

Sorodnik plavčka, ki raste v tropskih območjih, je nadležna rastlina (nasprotno od plavčka), ki se hitro in množično širi po površinah tropskih rek in duši življenje pod gladino ter ovira rečni promet.

Pri nas sodi plavajoči plavček med zavarovane rastline. Ogroža ga zaraščanje in zasipavanje mrtvic ter opuščanje gramoznic.

(Vir: Bilten 62/2006, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Rastlinstvo, Vodne rastline, Plavajoči plavček (Salvinia natans (L.) All.), str. 8)

1.2 Štiriperesna marzilka (Marsilea quadrifolia L.)

Štiriperesna marzilka spada med praproti, kar ji človek na prvi pogled ne bi prisodil. Je botanična posebnost in evropska redkost. Pri nas jo najdemo na vlažnih in poplavljenih tleh severovzhodne Slovenije.

Nad trajno plazeče se steblo se dvigajo listi. Površina vsakega lista je razdeljena na štiri trikotne lističe. Lističi se ponoči zložijo v pokončno lego, zjutraj pa se spet razprejo. Dokler je rastlina potopljena, lističi plavajo na površini vode. Rastlina pa uspeva tudi, ko se voda izsuši.

Njena rastišča so plitvi muljasti poloji in obrežja stoječih voda. Pri nas uspeva na obrežjih ali na dnu ribnikov ter vodnih zadrževalnikov, ki jih občasno izpraznijo. V Sloveniji uspeva danes le v Krajinskem parku Rače – Požeg v enem ribniku in v opuščenih glinokopih pri Kidričevem.

Za njeno ohranjanje je pomembno, da pri ''čiščenju'' ribnikov, bregov in vodnih zadrževalnikov ne odstranimo vegetacije v celoti, da ne ustvarjamo strmih bregov in jih ne oblagamo s kamenjem. Štiriperesna marzilka spada med ''evropsko pomembne rastline'', zato smo dolžni ohranjati njena rastišča v okviru omrežja Natura 2000.

(Vir: Bilten 62/2006, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Rastlinstvo, Vodne rastline, Štiriperesna marzilka (Marsilea quadrifolia L.), str. 10)

Pripravila:
Tanja Planinšek