Kaki (Diospyrus kaki L.)

V prejšnjem prispevku sta bili predstavljeni dve vodni rastlini. V tem prispevku se vračam k sadnim vrstam na Slovenskem. Kot pri vseh ostalih znamkam z motivom sadnih vrst je tudi ta serija izšla v treh delih – cvet, plod in škodljivec. Le-ta serija znamk je izšla pri Pošti Slovenije leta 2006.

1 Sadne vrste na Slovenskem

1.1 Kaki (Diospyrus kaki L.)

Kaki izvira iz Kitajske, kjer so v stoletjih vzgajanja razvili več kot 2000 sort. Zelo zgodaj se je prenesel tudi na Japonsko in v Korejo, kjer so razvili še dodatne sorte. V 14. stoletju bi naj kaki v Evropo prinesel Marko Polo.

Kaki je eno ali več stebelno listnato drevo. Doseže v višino okoli 8 m, enako široka je tudi njegova krošnja. Veje so razmeroma krhke in jih močnejši veter lahko polomi. Listi so jajčaste oblike in so na vejah nameščeni izmenično. V zmerni jeseni se listi obarvajo rumeno, oranžno in rdeče. Iz svežih ali iz posušenih listov se lahko pozimi pripravi čaj.

Majhni cvetovi, obdani z zelenimi čašnimi listi, zrastejo iz listnih pazduh na enoletnem lesu. Ženski cvetovi so enojni in svetlo rumene barve. Moški cvetovi so obarvani rožnato. Na vejici je lahko eden ali pet cvetov. Ženski cvetovi rastejo posamično, medtem ko moški cvetovi običajno rastejo v skupinah po tri. Kakijeva drevesa so lahko ali ženska ali moška, nekatera drevesa pa lahko imajo obe vrsti cvetov. Spol drevesa se lahko spreminja iz leta v leto. Opraševanje opravijo čebele ali drugi insekti, možna pa je oprašitev s pomočjo vetra. Mnoge sorte so nagnjene k razvoju plodov brez oploditve (partenokarpija).

Sadeže kakija lahko razdelimo v dve skupini. V prvi skupini so sadeži, ki jih lahko uživamo kot jabolka. Če jih pustimo, da se še malo zmehčajo, so še okusnejši. Hranimo jih lahko v temnem in hladnem prostoru od dva do štiri mesece. V drugi skupini so sadeži, ki morajo popolnoma dozoreti, sicer je njihovo meso jedko in neokusno. Plodovi kakija so bogati z glukozo in drugimi sladkorji, vsebujejo pa tudi proteine in vitamine. Ugotovljeno je tudi njihovo zdravilno učinkovanje predvsem pri boleznih prebavnega sistema.

Kakiju ustrezajo območja z zmernimi zimami in blagimi poletji. V Sloveniji najbolje uspeva v Istri in na Primorskem. Vse pogosteje ga najdemo tudi na območjih, kjer uspeva vinska trta.

(Vir: Bilten 63/2006, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Mag. Bojan Bračič, Sadne vrste na Slovenskem, Kaki (Diospyrus kaki L.), str. 4)

1.1.1 Medeči škržat (Metcalfa pruinosa Say.)

Kaki je relativno neproblematičen, čeprav lahko nekateri škodljivci včasih povzročijo probleme. Pred desetletjem se je drugim škodljivcem pridružil medeni škržat.

Medeni škržat je rumeno-zelene do rjave ali celo črne barve. Običajno je prekrit z belim, praškastim voskom, ki mu daje belo-siv ali modrikasto-zelen videz. Ima veliki izraziti krili, ki tvorita nekakšno streho nad 6 do 13 mm dolgim telesom. Medeni škržat ima letno eno generacijo. Iz jajčec, ki prezimijo, se spomladi izležejo bube, ki so brez kril in prekrite z voščenimi nitkami. Hranijo se posamezno ali v rojih z nežnimi poganjki. Na ta način lahko uničijo mlade rastline, pri starejših pa povzročijo uvelost. Odrasli osebki medenega škržata se pojavijo junija ali julija in so prisotni vse do jeseni. Medeni škržat pri nas nima avtohtonega naravnega sovražnika, zato se počasi, a vztrajno širi.

(Vir: Bilten 63/2006, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Mag. Bojan Bračič, Sadne vrste na Slovenskem, Kaki (Diospyrus kaki L.), str. 4)

Pripravila:
Tanja Planinšek