Rumeni blatnik (Nuphar luteum (L.) Sibth. & Sm.), žabji šejek (Hydrocharis morsus-ranae L.) in ščitolistna močvirka (Nymphoides peltata (S. G. Gmelin) O. Kuntze)

Beli lokvanj (Nymphaea alba L.)

V prejšnjem prispevku je bilo predstavljenih 17 različnih endemitov, ki jih najdemo v Sloveniji. Velika večina jih je ogroženih tako ali drugače, zato je pomembno, da pazimo kako ravnamo z naravo.

V tokratnem prispevku bodo predstavljene štiri vodne rastline. Le-te znamke so izšle pri Pošti Slovenije leta 2007.

1 Rastlinstvo

1.1 Rumeni blatnik (Nuphar luteum (L.) Sibth. & Sm.)

Rumeni blatnik je sorodnik lokvanja. Njegov življenjski prostor so stoječe in počasi tekoče vode.

Blatnik ima v mulju debelo koreniko in na vodni gladini plavajoče liste. Listi so nekoliko bolj ožiljeni kot pri lokvanju. Listni pecelj je na prerezu trikoten in po tem ga lahko zanesljivo ločimo od lokvanja. Cvetovi so prepoznavni in rumene barve. Cvet je sestavljen iz petih čašnih listov in ne venčnih listov kot običajno. Venčni listi pa so spremenjeni v več deset majhnih rumenih medovnikov. V cvetu so tudi številni prašniki in pestiči z zvezdasto brazdo. Ta dozori v plod zelene barve, ki ji botanično pravimo jagoda.

Ker ima blatnik manjše in ne tako atraktivne cvetove kot lokvanj, ga ljudje ne iztrebljajo. Stoječe in počasi tekoče vode so na splošno ogrožen življenjski prostor. Ogrožajo jih predvsem hidro-tehnični posegi in tujerodne rastlinojede ribe.

Blatnik uspeva skoraj v vsej Sloveniji. Pogosteje ga najdemo v osrednji Sloveniji, v okolici Ljubljane, na Štajerskem in v Prekmurju.

(Vir: Bilten 67/2007, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Rastlinstvo, Vodne rastline, Rumeni blatnik (Nuphar luteum (L.) Sibth. & Sm.), str. 6)

1.2 Žabji šejek (Hydrocharis morsus-ranae L.)

Tudi žabji šejek je rastlina stoječih in počasi tekočih voda. S koreniko je pritrjen v mulju. Listi so srčasto ledvičaste oblike in so na vodni gladini. Nad vodno gladino požene tudi cvetove, ki so veliko nekaj centimetrov v premeru. V cvetu je šest cvetnih listov. Trije zunanji cvetni listi so zeleni, notranji trije pa so beli, na dnu pa so rahlo rumeni. Žabji šejek je dvodomna rastlina. Moški cvetovi imajo številne rumene prašnike. Ženski cvetovi pa imajo podraslo plodnico z večdelno brazdo. Plodovi so večsemenske jagode.

Žabji šejek je v Sloveniji redka rastlina, spada med ranljive vrste. Najdemo ga lahko v okolici Ljubljane, v okolici Maribora in vzdolž reke Mure, kjer je relativno pogost v mrtvicah in drugih stoječih vodah.

Njegov habitat je ogrožen, saj so zaradi spremenjenega vodnega režima reke Mure mrtvice vse redkeje poplavljene, nivo podtalnice je padel in kot posledica je zaraščanje mrtvic.

(Vir: Bilten 67/2007, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Rastlinstvo, Vodne rastline, Žabji šejek (Hydrocharis morsus-ranae L.), str. 7)

1.3 Ščitolistna močvirka (Nymphoides peltata (S. G. Gmelin) O. Kuntze)

Ščitolistno močvirko nekateri imenujejo tudi ''rumeni lokvanj''. Korenika se razrašča v mulju. Listi plavajo na vodni površini. Na vodni površini plavajo tudi cvetovi, ki jih je pet ali manj v zalistju. Cvetovi imajo v premeru nekaj centimetrov, so lijasti, s petimi globoko deljenimi venčnimi listi zlato rumene barve. Venčni listi so po robu resasto nazobčani. Cvetovi so dvospolni. Imajo pet prašnikov in nadraslo plodnico, ki dozori v mnogosemensko glavico.

Ščitolistna močvirka je v Sloveniji redka in ogrožena rastlina. Našli so jo v širši okolici Maribora in na skrajnem jugovzhodu Prekmurja ob Muri. Ker so ribniki zaraščeni z vodno vegetacijo vse redkejši, štejemo ščitolistno močvirko med ranljive vrste.

(Vir: Bilten 67/2007, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Rastlinstvo, Vodne rastline, Ščitolistna močvirka (Nymphoides peltata (S. G. Gmelin) O. Kuntze), str. 8)

1.4 Beli lokvanj (Nymphaea alba L.)

Tudi beli lokvanj najdemo na stoječih in počasi tekočih vodah. V Sloveniji je samorodna rastlina.

Beli lokvanj je v mulj pritrjen z močno koreniko. Na površini razvije velike, plavajoče liste, ki imajo mrežasto razporejene žile. Cvetovi so veliki od 10 do 15 cm v premeru. Zeleni čašni listi prehajajo v številne bele venčne liste. V sredini dvospolnega cveta so številni rumeni prašniki in pestič z nadraslo plodnico, ki dozori v zelen plod s številnimi semeni.

Beli lokvanj je v Sloveniji ranljiva vrsta. Njegovo pojavljanje upada, še posebej vzdolž velikih rek kot sta npr. Drava in Mura. Ogrožajo ga tudi tujerodne rastlinojede ribe.

(Vir: Bilten 67/2007, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Rastlinstvo, Vodne rastline, Beli lokvanj (Nymphaea alba L.), str. 10)

Pripravila:
Tanja Planinšek