Navadna potonika (Paeonia officinalis L.), gorski kosmatinec (Pulsatilla montana (Hope/Rchb.)) in ilirska perunika (Iris illyrica 'Tommasinii')

Tržaški svišč (Gentiana tergestina G. Beck)

V prejšnjem prispevku so bile predstavljene štiri vodne rastline. V tokratnem prispevku pa bo predstavljena kraška flora. Le-te znamke so izšle pri Pošti Slovenije leta 2008.

1 Rastlinstvo

1.1 Navadna potonika (Paeonia officinalis L.)

Navadna potonika je bolj znana kot grmovnata vrtna rastlina, ki pomladi krasi vrtove z ogromnimi (največkrat) škrlatnimi ali rožnatimi cvetovi. Cvetovi so vrstnati in največkrat se pod svojo težo kar upogibajo.

Pri nas uspeva navadna potonika divje na kraških tleh na Primorskem. Cvetovi so veliki in škrlatno rdeče barve. Ima pet do osem venčnih listov. Za kontrast venčnim listom pa so živo rumeni prašniki. V cvetu je več plodnih listov, ki niso zrasli v pestič, kar je evolucijsko izviren znak med rastlinami dvokaličnicami. Plod je mešiček v katerem dozorijo bleščeče črna semena. Listi so veliki in pernato deljeni.

Kraška lepotica najraje uspeva v polsenci gozdnih robov, na gozdnih jasah toploljubnih hrastovih gozdičev in tudi (vse pogosteje) na zaraščajočih se kraških travnikih.

(Vir: Bilten 70/2008, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Rastlinstvo, Kraška flora, Navadna potonika (Paeonia officinalis L.), str. 4)

1.2 Gorski kosmatinec (Pulsatilla montana (Hoppe/Rchb.))

Kosmatinci so dobili svoje slovensko ime po gosto puhasto dlakavem steblu, listih in cvetovih, kar zgodaj spomladi cvetoče rastline varuje pred nizkimi temperaturami. Taka je velikonočnica, pa tudi njen mnogo bolj pogost sorodnik gorski kosmatinec, ki je tipičen kraški znanilec pomladi.

Gorski kosmatinec odpre svoje puhaste, temne, vijolično-rjave cvetove že marca ali aprila. Je trajnica z deljenimi listi. V kimastih cvetovih je od pet do osem obarvanih cvetnih listov, ki še niso deljeni na čašne in venčne liste, ampak so med seboj enotni. Zlato-rumenih prašnikov je veliko, kakor tudi plodnih listov. Ob semenski zrelosti se dlakavi plodovi (oreški) podaljšajo v dolg, dlakav kljunec. Ker spada gorski kosmatinec med zlatičnice, je tudi strupena rastlina.

Zaenkrat (še) ni ogrožena vrsta, saj je kamnitih kraških travnikov in pašnikov na Primorskem še dovolj. Kako pa bo v prihodnje, ko se bodo le-ti zarasli, pa bo pokazal čas.

(Vir: Bilten 70/2008, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Rastlinstvo, Kraška flora, Gorski kosmatinec (Pulsatilla montana (Hoppe/Rchb.), str. 5)

1.3 Ilirska perunika (Iris illyrica 'Tommasini')

Perunike so pri nas bolj znane s cvetličarsko popačenko »iris«. So hvaležne vrtne rastline, še posebej primerne za skalnjake. Tudi ilirska perunika je rastline skalovja, kraških »grobelj«, suho-zidov in zelo kamnitih travnikov. Prijajo ji suha in sončna rastišča, zato ni čudno, če najbolje uspeva prav na kraških robovih v zavetrju pred burjo.

Ima mesnate korenike, ki se plazijo med skalovjem skoraj na površini. Iz njih poganjajo sinje zeleni listi. Na pecljih je od dva do pet modro-vijoličnih cvetov, ki so značilno oblikovani: dva kroga s po tremi obarvanimi listi ter tremi prašniki. Plodnica je podrasla.

Ilirsko peruniko je opisal znan tržaški botanik Muzio de Tommasini, ki je bil v 19. stoletju tudi tržaški župan. Deloval je na našem ozemlju in na vzhodno jadranski obali vse do Boke Kotorske. Veliko rastlin je poimenoval »ilirske«, saj uspevajo na ozemlju nekdanje rimske province Ilirik (Illyricum).

(Vir: Bilten 70/2008, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Rastlinstvo, Kraška flora, Ilirska perunika (Iris illyrica 'Tommasini'), str. 6)

1.4 Tržaški svišč (Gentiana tergestina G. Beck)

Večina ljudi povezuje modro cvetoče svišče ali encijane z gorami ali alpsko floro. Tržaški svišč je dobil ime po Trstu, saj gre za kraško rastlino, ki sega tudi nekoliko izven Primorske proti severu ter na vzhod vse do Zasavja.

Je ozek sorodnik spomladanskega svišča, od katerega se loči predvsem po širini čašnih krilc (čašni listi so zrasli). Cvetovi so pet-števni z zraslim vencem in intenzivno modre barve. Tržaški svišč je zgodnje spomladanski okras takrat še pustih sivo-rjavih kraških travnikov.

Tržaški svišč je pritlična trajnica, ki opravi svoj življenjski cikel spomladi, poleti pa se njeni nadzemni deli popolnoma posušijo kot se zgodi z večino pisanih cvetlic kamnitega kraškega travnika.

(Vir: Bilten 70/2008, Poštne znamke, Pošta Slovenije; Dr. Mitja Kaligarič, Rastlinstvo, Kraška flora, Tržaški svišč (Gentiana tergestina G. Beck), str. 8)

Pripravila:
Tanja Planinšek