Armeria pseudarmeria

Crocus speciosus ssp. speciosus

Carex testacea

Arabis procurrens 'Variegata'

Gentiana sino-ornata 'Pitatusgeist'

Erodium x variabile 'Bishop's Form'

Sternbergia lutea

Skalni vrtovi so med Slovenci zelo priljubljeni. Pri nas tako najdemo mnogo vrtov, kjer je svoj prostor dobilo tudi nekaj skal ali kakšen suhozid. Žal pa za večino velja, da so zasajeni z bolj ali manj standardnim naborom rastlin, ki se šibi v cvetju od aprila do začetka junija. Temu valu barve pa žal sledi mrtvilo.

Mnogi poskušajo zapolniti poletno in jesensko vrzel z dosajevanjem bujno cvetočih sezonskih rastlin. Čeprav se sezona cvetenja tako uspešno podaljša, pa ni zadoščeno tudi drugim pomembnim kriterijem lepega skalnjaka. Mnoge od omenjenih rastlin so popolne tujke v našem okolju, s svojimi žgočimi barvami in eksotičnim izgledom tako ne odražajo duha skalnih rastišč. Poleg tega pa večina njih potrebuje precej dognojevanja in zalivanja. Predvsem slednje je razlog, da tovrstne zasaditve vzamejo še več časa za oskrbo in mnogokrat kljub pridnim rokam lastnika tekom sezone med od vročine razbeljenimi skalami pokažejo le malo tistega, kar imajo te cvetlice sicer pokazati.

Mnogo je rastlin, predvsem trajnic, ki so ne le veliko bolj prilagojene na razmere, ki vladajo v povprečnem skalnjaku (sončna lega in po navadni vrtni zemlji razporejene skale in kamni), pač pa se tudi po izgledu lepo ujamejo s skalami. Za skalne motive (razen izjem, kot je npr. vodni motiv) je značilno, da imajo dobro odcedna tla, čemur je prilagojeno mnogo rastlin, katerih izvor so hribovja ali bolj suhi ter hladni predeli sveta.

Da bo za barvitostjo spomladanskih čebulnic in zgodaj cvetočih blazinastih trajnic, kot so grobeljnik, avbrecija, mahovni kamnokreč, binkoštni nagelj, repnjak, iglasta plamenka … na voljo še kakšno cvetoče veselje, bo poskrbel obsežen nabor okrasnih rastlin. Naj izpostavim le nekaj takih, ki cvetijo tudi poleti ali/in jeseni:

• Od čapljevcev je v ponudbi vrtnarij še posebno razširjen Erodium x variabile 'Bishop's Form', ki se lepo razraste, je nezahteven glede tal, njegovi rožnati cvetovi pa ne presežejo višine 5 cm.
• Dobro poznani pečniki (Armeria maritima), ki sicer po spomladanskem cvetenju tekom leta še iztisnejo kakšno socvetje imajo veliko bolj pridnocvetočega sorodnika Armeria pseudarmeria. Slednji ima bolj češnjevo rdeče nadahnjena socvetja, ki se od pomladi do jesenske zmrzali v vetru lahkotno zibljejo na višini 30 cm.
• V suhozidu in v sončni kopeli bo uživala suholetnica (Erigeron karvinskianus) katere marjetičasta socvetja se odpirajo v rožnati barvi, kasneje pa postanejo bela. Tem prekrasnim spremembam smo priča celo poletje.
• Od maja do začetka jeseni nas razveseljujejo mnoge sorte sončeca (Helianthemum hy.). Gre za nizke grmičke, ki cvetijo v rdeči, rumeni, beli, rožnati ter oranžni barvi. Skrivnost dolgotrajnega cvetenja je v pomlajevanju z rezjo po cvetenju.
• Z raznimi odtenki roza in z belimi cvetovi bodo poletje obarvale številne sorte nizko rastočih sort krvomočnic npr. Geranium sanguineum 'Compacta' ter 'Max Frei', Geranium cinereum 'Splendens' in 'Ballerina'.
• Sezono cvetenja bodo podaljšale tudi nekatere zvončnice, kot so karpatska (Campanula carpatica), trebušasta (C. cochlearifolia) in pošarskijeva (C. poscharskyana).
• Nekaj sončno rumene lahko dodamo z dvema simpatičnima krčnicama. Hypericum olympicum in Hypericum polyphyllum 'Grandiflorum', ki bosta »na delu« v juliju in avgustu.
• Obsežnost rodu sviščev nam je še kako v prid, saj poleg spomladansko cvetočih vrst, poznamo tudi poleti in jeseni cvetoče. Prav posebno doživetje so azijske vrste, ki večinoma potrebujejo nevtralna ali kisla humozna tla. Gentiana sino-ornata tvori gosto preprogo igličastih listov na kateri se od konca avgusta do novembra odpirajo azurno modri cvetovi. Izrazito jesenski je Gentiana scabra, v poletnem času pa sta nepogrešljiva G. septemfida, ki se v vrtnih centrih pojavi jeseni, a v vrtu vedno zacveti že konec julija ter navzkrižnolistni svišč (G. cruciata), ki ga srečamo tudi na alpskih pašnikih po Sloveniji.
• Če so sezono otovorile čebulnice, pa naj jo tudi zaključijo. Šternbergija (Sternbergia lutea), se bo pridno množila na odcednih in toplih rastiščih, podobne razmere pa ustrezajo tudi jesenskemu žafranu (Crocus speciosus). Jesenski spodlesek za klasičen skalnjak ni primeren, ker spomladi požene velik in vpadljiv šop zelenih listov, poleg tega pa gre za travniško rastlino, ki se v skalnem okolju ne počuti najbolje.

Če je na voljo le manjši skalnjak ali drug skalni motiv in če bi tudi v najhladnejših mesecih leta radi barvno raznolikost, je bolje poseči tudi po rastlinah, ki imajo zanimivo obarvane liste in so po možnosti tudi zimzelene. Med njimi je zagotovo množica vrst in sort netreskov ter homulic. Zelo priporočljivo je uporabiti tudi kakšen grmiček, a ob nakupu se je potrebno posvetovati s strokovnjakom, saj mnogo na videz pritlikavih grmičkov in drevesc v resnici ne spada med pritlikave sorte in lahko prerastejo celoten skalnjak. Mnoge nižje trave in šaši so se odlično izkazali na tovrstnih rastiščih. Poleg barvitosti pomembno prispevajo tudi k teksturni raznolikosti.

Mnogo je torej možnosti s katerimi napravimo skalne zasaditve privlačne. Pomembno pa je poudariti, da čeprav prispevek govori o cvetočih rastlinah, le-te niso niti slučajno nuja. Z malce iznajdljivosti in premisleka je možno ustvariti teksturno in z barvitim listjem tako bogate zasaditve, da cvetov sploh ne pogrešamo. Še posebno nesmiselno se je truditi s »kopičenjem« cvetja v senčnih skalnjakih, saj je bogato cvetočih rastlin za senco mnogo manj kot za sonce in je zatorej mnogo pametneje pozornost nameniti listom in oblikam rasti rastlin.

Besedilo in fotografije: Matic Sever