Osnove strokovnega poimenovanja rastlin

Poznavanje strokovnega poimenovanja rastlin je temelj sporazumevanja med botaniki, vrtnarji tako v slovenskem in še bolj v mednarodnem prostoru. Tudi ljubitelji okrasnih rastlin moramo poznati vsaj osnove strokovnega poimenovanja rastlin, kajti le tako lahko uspešno komuniciramo z vrtnarji v domačih ali tujih vrtnarijah ali si izmenjujemo izkušnje in rastline z ljudmi s podobnimi interesi. In če se že na pamet naučimo strokovna imena, je dobro vedeti kaj ta imena pomenijo. Odprl se nam bo nov svet, kajti vse ima svoj smisel.

Temelje strokovnega poimenovanja rastlin, ki je bilo mednarodno sprejeto, je postavil švedski naravoslovec Linne že v 17. stol. in temeljijo na slovničnih pravilih latinskega jezika. Poleg latinskih vsebujejo botanična imena tudi mnoge elemente grščine. Poimenovanje rastlin pa vključuje tudi imena raziskovalcev, znanstvenikov ali pa imena pokrajin, držav, celin. Imena vseh rastlin na našem planetu so sestavljena najmanj iz dveh delov in sicer iz samostalnika, ki predstavlja ime rodu (genus) in iz drugega, pridevniškega dela, imenujemo ga epitet (epiteton), ki označuje vrsto (species). To sicer ni čisto pravilno, kajti samo kombinacija samostalnika-rodu s pridevnikom, s specifičnim epitetom da šele vrstno ime. Oba dela vrstnega imena sta za predstavo rastline pomembna, kajti oba dela povesta nekaj o rastlini. Npr. samostalnik Salvia je genus, po naše rod kadulj, epitet pratensis pomeni, da gre v tem primeru za travniško kaduljo, epitet officinalis pa da gre za žajbelj.

Imena, ki jih nosijo rastline, nam povedo lahko o za rastline oziroma rastlinski svet pomembnih raziskovalcih, znanstvenikih, o izvoru in domovini rastlin, o nahajališčih in rastiščih rastlin, o tleh, o videzu rastline kot tudi o posebnih lastnostih rastlinske vrste ali njenih posameznih delov kot so cvetovi, listi, trni dlačice itd..

Lastna imena v poimenovanju rastlin

Poimenovanje rastline z imenom raziskovalca ali odkritelja je sicer pogosto in za prizadetega častno, vendar tako poimenovanje o rastlini sami ne pove veliko. V slovenskem prostoru je delovalo kar nekaj pomembnih mož po katerih se imenujejo rodovi rastlin: Hacquetia - tevje (B. Hacquet ), Scopolia - volčiči (J. A. Scopoli), Hladnikia - hladnikovka (F. Hladnik). In še nekaj hortikulturno pomembnih rodov: Brunnera, Fuchsia, Incarvillea, Hosta in še bi lahko naštevali. Lastna imena pa niso prisotna le v imenu rodov, velikokrat se uporabljajo kot epitet npr. Viola zoysii - Zoisova vijolica (Karel Zois), Primula wulfeniana - Wulfenov jeglič (F.K. Wulfen). Niso pa redki primeri, ko so lastna imena hkrati prisotna v imenu roda in epiteta npr. Hosta sieboldii (Host in Siebold), Incarvillea delavayi (D Incarville in Delavay - francoska misijonarja in botanika).

Zelo pogostokrat lahko iz epiteta sklepamo na izvor in domovino rastline. V takih primerih imajo epiteti pogosto končnice -ensis, -ense, -cus, -nus, npr. canariensis (s Kanarskih otokov), africanus (iz Afrike), sibirica (Iris sibirica - sibirska perunika).

Iz epiteta lahko izvemo tudi o rastišču rastline npr. alpinus (alpestris) pove, da rastlina raste v Alpah oziroma v gorah, amphibius - raste v vodi in na kopnem, aquaticus - v vodi živeč, arenarius - na peščenih tleh, campestris - na polju, maritimus - na obalah morja, montanus - v hribih, palustris - v močvirju, petraeus - v skalovju, pratensis - na travnikih, rivalis - ob potokih, vodotokih, silvestris - v gozdu, gozdni.

Vrsta rastišča se lahko z dodatnimi končnicami še močneje poudari, npr. končnici -colus (naseljujoč), -philus (ljubeč), alpicola - naseljujoč alpe, oreophilus - gore ljubeč. Splošni podatki o rastišču rastline vključujejo lahko tudi strani neba npr. australis - južno, borealis - severno, occidentalis - zahodno, orientalis - vzhodno ali pa širša geografska področja npr. europaeus - iz Evrope, mediterranus - iz Sredozemlja, continentalis - s kopnega.

Videz in lastnosti rastlin kot oznaka

V tem primeru lahko razlikujemo med primerjalnimi in opisnimi oznakami. Primerjalni opisi naj bi nam pojasnili, da ima dotična rastlina ali pa njen del nekaj podobnosti z že znano rastlino oziroma rastlino, ki naj bi nam bila poznana. Najenostavnejšo obliko primerjave dosežemo z dodatkom že znanega rastlinskega imena npr. Centaurea scabiosa (glavinec z značilnostmi grinta), Potentilla saxifraga (petoprstnik in kamnokreč).

Tudi končnice -formis, -oides ali -odes kažejo na podobnost že obstoječega npr. disciformis (podobno disku), sediformis (oblika kot pri Sedumu), asteroides (podoben astri), platanoides (podoben platani). Primerjalni opis lahko dosežemo tudi s končnico -opsis, ki pomeni pogled, obličje. Anemonopsis pomeni, da je rastlina po videzu podobna anemoni, Meconopsis pa maku.

Predpona -pseudo izvira iz grščine in pomeni napačen, slepilen, nepravi. Omenjena predpona je prisotna tako v rodovnem imenu kot epitetu. Pseudoananas - nepravi ananas, Pseudomuscari - neprava hiacinta in kot epitet pseudocorus (nepravi kolmež v imenu Iris pseudocorus), pseudoplatanus (neprava platana v imenu Acer pseudoplatanus, ki ima liste podobne platani).

Opisne oznake, ki nas spominjajo na nam že znane pojme (navedeni v oklepaju)

cylindricus - valjast (cilinder)
giganteus - velikanski (gigant)
globosus, globolosus - kroglast (globus)
gracilis - nežen, vitek (gracilen)
grandis - velik (Grandhotel)
maximus - največji (maksimum)
robustus - robusten, krepak, močen
undulatus - valovit (ondulacija)
bellus, bellinus - lep, ljubek (Bellevue)
elegans - okrasen (eleganca)
magnificus - veličasten (Magnifico)
simplex - preprost, enostaven (simpel)
superbus - ponosen, ošaben (superlativ)
barbatus - bradat
compactus - zgoščen (kompakten)
compressus - skupaj stisnjen (kompresa)
maculatus - lisast
mirabilis - čudovit (mirakel)
nobilis - plemenit, imeniten (nobel)
nudus - gol (nudist)
odoratus - blagodišeč (deodorant)
odorus - dišeč (deodorant)
punctatus - pikčast
signatus - označen (signal)
zebrinus - progast (zebra)

Rastline, ki imajo drevesasto rast pogosto vsebujejo predpono -arbor, npr. arborescens, arboreus, arbusculus. Predpona arbor je prisotna tudi v pojmu arboretum, kar pomeni park z drevesi.

Oznake, ki opisujejo liste

Latinsko ime za list je Folium, grško pa Phyllos

Primerjalni epiteti

cordifolius - srčastolistni (cor -srce)
liliifolius - lilijevolistni (Lilium - lilija)
salisifolius - vrbolistni (Salix - vrba)

Opisni epiteti
curvifolius - upognjenolistni
latifolius - širokolistni
leptophyllus - tankolistni
macrophyllus - velikolistni
microphyllus - z majhnimi listi
oppositifolius - nasprotnolistni
polyphyllus - mnogolistni
rotundifolius - okroglolistni

Če so listi nazobčani najdemo opise: dentatus, denticulatus (drobno nazobčan), dentiformis (zobce oblikujoč). Sem lahko štejemo tudi dens-canis (pasji zob). Pri teh imenih pomislimo na dentiste.

Pogostokrat se uporabljajo, vedno kot epiteti, pri opisu rastlin števila, tako latinska kot grška.

bifolius - dvolistni gr.
monospermus - enosemenski lat.
dicarpus - dvoplodni lat.
tricolor - trobarvni lat.
hexaphyllus - šesterolistni gr.
uniflorus - enocveten lat.
millefolius - tisočerolistni lat.
tetraspermus - štirisemenski gr.
quadrifolius - štirilistni lat.


Tudi pri opisu cvetov se uporabljajo tako primerjalni kot opisni epiteti. Grško ime za cvet je Anthes, latinsko pa Flores (Florjan - Cveto) .

Primerjalni epiteti:

narzissiflorus - cvetovi spominjajo na narciso
liliiflorus - cvetovi spominjajo na lilijo

Opisni epiteti:

grandiflorus - velikocvetni (Pulsatilla grandiflora - velikonočnica)
multiflorus - mnogocvetni (Polygonatum multiflorum - mnogocvetni salamonov pečatnik)
floridus - bogatocvetoč (Cornus floridae - dren cvetnik)

Velikokrat se uporabljajo barvni opisi tako z latinskimi kot grškimi imeni. Barvnih odtenkov je ogromno, zato bom navedel le nekaj značilnih za posamezne barve.

Rdeči toni:

cardinalis - škrlatna
carneus - barva mesa
coccineus - škrlatna
corallinus - koralno rdeča
miniatus - minijevo rdeče
erythrinus - koralno rdeča
purpureus - purpurno rdeče
roseus - rožnata
rubens - rdeča
rubidus - rdečkasta
sanguineus - krvavordeča
sclareus - škrlatna

Rjavi toni:

brunneus - temno rjav
cupreus - v barvi bakra
fulvidus - rjav
fulvus - rjavordeč

Rumeni toni:

aureus - zlatorumen
chryseus - zlat
citrinus - limonino rumen
flavus - rumen
vitellinus - rumenjakovo rumen
luteus - rumen
xantinus - zlatorumen

Zeleni toni:

chloros - zelen
viridis - zelen, zelenkast

Modri toni :

azureus - nebesno moder
coeruleus - moder
cyaneus - temnomoder
cyanus - moder

Vijoličasti toni:

Amethystinus - barva ametista
violaceus - vijoličen

Bela barva:

albus, albidus - bel
candidus - čisto bel
lacteus - mlečnobel
leucos - bel
niveus - snežnobel

Črna barva:

argenteus - srebrn
ater - črn, temen
canus - belosiv
cinereus - pepelnatosiv
griseus - siv
niger, nigritus - črn, temen

Iz ater (črn,temen) izhaja pogosta predpona atro-, npr. atropurpureus, atrorubens, atrovirens (temnopurpuren, temnordeč, temnozelen).

Oznake albescens, flavescens, nigrescens, rubescens pomenijo, da se barva med cvetenjem spreminja in cvet postaja bolj bel, rumen, črn (temen), rdeč.

Številne rastline se uporabljajo že od nekdaj tudi v medicini, na kar kažejo tudi epiteti:

benedictus - zdravilen
cardiacus - zdravilen za srce in želodec
catharticus - odvajajoč
medicus - zdravilen
sanguisorbus - kri ustavljajoč
vincetoxicum - ki premaga strup
vulnerarius - ki zdravi rane

in tudi rodovi imen, npr. Sanguisorba, Vincetoxicum.

Zelo pogosto se uporablja oznaka officinalis, ki pomeni uporaben, zdravilen, torej gre za rastline, ki se uporabljajo v zdravilstvu, pri kuhi ali za zdravljenje živali.

Asparagus officinalis - špargelj
Baldriana officinalis - baldrijan
Melissa officinalis - melisa
Rosmarinus officinalis - rožmarin
Salvia officinalis - žajbelj

Epiteti esculentus (jedljiv), sativus (posajen) in usitatum, utilis (uporabljiv) namigujejo na uporabnost kot prehrambena sredstva.

Abelmochus esculentus - okra
Cannabis sativa - konoplja
Allium sativum - česen
Crocus sativus - žafran
Linum usitatissimum - lan
Manihot esculanta - manioka
Petrosilenum sativum - peteršilj
Raphanus sativus - redkev

Ta prispevek, ki predstavlja le majhen del rastlinskega poimenovanja iz velikega števila botaničnih imen, naj bi vsaj malo pomagal pri razumevanju strokovnega poimenovanja rastlin. Učite se latinska imena rastlin in poskušajte razvozljati njih pomen. Srečno!

M.S.