Rifnik

 

1. IME VRTA Rifnik

2. LOKACIJA

Jakob 7/b, Šentjur

3. OSNOVNI PODATKI O II..VRTU

Kolekcijski nasad se razprostira na cca 3000 m2 in je na ogled vsako leto drugo soboto in nedeljo v juniju. Tu se nahajajo zbirke pritlikavih iglavcev, host, prezimnih kaktusov, agav in trajnic. Drugi del tvori nasad velikosti 6000 m2 s sortimenti Picea pungens (bodeča smreka), Picea omorika (omorika) in posameznih večjih primerkov rodov Quercus (hrast), Fagus (bukev) in ostalih redkih drevesnih posebnosti. Ta del je za javnost odprt vsako 5 leto.
Vrt se nahaja na južnem pobočju Rifnika, kjer je sonca res dovolj (v poletnih mesecih še preveč), osnovna zemlja je zelo odcedna saj gre za preperel lapor z visoko vsebnostjo železa.

Najnižja temperatura v zadnjih 15 letih je bila -25 stopinj Celzija, najvišjo pa sem izmeril poleti 2007 +38 stopinj Celzija.

4. OPIS VRTA

Začetki hortikulturne ureditve vrta segajo v leto 1989. Po preteku dveh vegetacijskih sezon pa sem prišel do pomembnega spoznanja, da so obstoječe zasaditve (iglavci) pretrde, preveč statične, da je vrt sicer lep a mu manjka igrivosti, različnih oblik in barv listja. Če to (strokovno) prevedem v vrtu ni bilo dinamike, struktur in tekstur rastlin, skratka vrt ni imel duše. Po tem pomembnem spoznanju sem pričel v zasaditvah skupaj z iglavci uporabljati še ostale rastline, da skupaj ustvarijo harmonijo struktur, tekstur, barv, ki je zanimiva celo leto. Še vedno pa so osnovni namen vrta zbirke rastlin in vpliv klime na rast in razvoj ter na osnovi teh informacij prenos rastlin v slovenske vrtove.

5. RASTLINE NA VRTU

V nasadu je zastopanih 135 družin rastlin. Ker je osnovni namen vrta zbirka iglavcev, so v njem zastopani vsi rodovi golosemenk, ki preživijo klimo, ki vlada na vrtu. Pri tako velikem številu rastlinskih vrst in sort različnih rastlin (preko 2400 od tega različnih iglavcev 756) le težko izberem pomembnejše rodove rastlin saj je izbira odvisna od kriterijev.
Podocarpus nivalis in sorodni vrsti P. alpinus in P. lawrencii z 38 sortami posajenimi na različnih lokacijah vrta je največja evropska zbirka teh redkih rastlin. Cryptomeria (srpavka), Taxodium (močvirna cipresa), Picea sp. (smreka) in Pinus sp. (bor) so osnovni rodovi, ki dajejo ogrodje vrta. Pod njimi so nasadi redkih trajnic. Poleg teh zbirk so v večjem številu zastopani še rodovi in vrste: Jovibarba (netreskovec), prezimni kaktusi in agave, Agapanthus, Phygellius (kapska fuksija).
Franklinia atalamana, Pseudotaxus chienii, Cuninghamia konishii, Agava perry, Saracenia sp., je nekaj rastlin, ki so redke in posebne ne le v slovenskem temveč tudi evropskem merilu.

V vrtu so zastopane tudi rastline, ki sem jih našel bodisi v naravi ali na vrtu in so slovenske sorte okrasnih rastlin. V to skupino spadajo sorte Pinus sylvestris (7 sort), Picea abies (10 sort), Hosta (5 sort) in Sedum (11 sort).

6. MISEL LASTNIKA

Tudi če bi vedel, da bo jutri zadnji dan sveta, bi še danes posadil rastlino.

Ostanite v cvetju in zelenju.

Gorazd Mauer

 

Aesculus

Aesculus

Cvet

Cvet

Echinocereus reichenbachii

Echinocereus reichenbachii

Franklinia atalamana

Franklinia atalamana

Heptacodium myconoides

Heptacodium myconoides

Hiša

Hiša

Ingver

Ingver

Lokvanj

Lokvanj

Oblike in strukture

Oblike in strukture

Opuntia fragilis

Opuntia fragilis

Picea abies Acrocona

Picea abies Acrocona

Prezimna pelargonija P.endlichtianum

Prezimna pelargonija P.endlichtianum

Prezimni kaktusi

Prezimni kaktusi

Rastline sonca in suše

Rastline sonca in suše

Saracenia

Saracenia

Slovenska sorta

Slovenska sorta

Hosta 'Rifnik'

Hosta 'Rifnik'

Strešni vrt

Strešni vrt

Zbirka host

Zbirka host

Zbirka iglavcev

Zbirka iglavcev