2. LOKACIJA

3. OSNOVNI PODATKI O II..VRTU

Kolekcijski nasad se razprostira na cca. 3000 m² in je na ogled vsako leto drugo soboto in nedeljo v mesecu juniju. Tu se nahajajo zbirke pritlikavih iglavcev, host, prezimnih kaktusov, agav in trajnic. Drugi del tvori nasad velikosti 6000 m² s sortimenti Picea pungens (bodeča smreka), Picea omorika (omorika) in posameznih večjih primerkov rodov Quercus (hrast), Fagus (bukev) in ostalih redkih drevesnih posebnosti. Ta del je za javnost odprt vsako 5. leto.
Vrt se nahaja na južnem pobočju Rifnika, kjer je sonca res dovolj (v poletnih mesecih še preveč), osnovna zemlja je zelo odcedna saj gre za preperel lapor z visoko vsebnostjo železa.

Najnižja temperatura v zadnjih 18. letih je bila -25 stopinj Celzija, najvišjo pa sem izmeril poleti 2007 +38 stopinj Celzija.

Vrt, pa naj je še tako majhen, odraža prepričanje in je ogledalo lastnika. Moj vrt tako izraža ljubezen do rastlin in njihovo sposobnost življenja in prilagoditve na rastišče. Kot vrtoljub sadim in spremljam rastline skozi več vegetacijskih obdobij in njihove odzive na prostor. Tako so v vrtu našle prostor rastline, ki niso zanimive in lepe samo v bujnem cvetenju temveč tudi v listih (oblikah in barvah), razrasti, vonju in ostalih lastnostih, ki jih včasih kar preradi pozabimo in prezremo.

Začetki hortikulturne ureditve vrta segajo v leto 1989. Po preteku dveh vegetacijskih sezon pa sem prišel do pomembnega spoznanja, da so obstoječe zasaditve (iglavci) pretrde, preveč statične, da je vrt sicer lep, a mu manjka igrivosti, različnih oblik in barv listja. Če to (strokovno) prevedem, v vrtu ni bilo dinamike, struktur in tekstur rastlin, skratka vrt ni imel duše. Po tem pomembnem spoznanju sem pričel v zasaditvah skupaj z iglavci uporabljati še ostale rastline, da skupaj ustvarijo harmonijo struktur, tekstur, barv, ki je zanimiva celo leto. Še vedno pa so osnovni namen vrta zbirke rastlin in vpliv klime na rast in razvoj ter na osnovi teh informacij prenos rastlin v slovenske vrtove.

Vrt je namenjen predvsem zbirkam posameznih vrst rastlin. V začetku so prevladovale rastline sonca z razraščanjem pa sem pridobil prostor tudi za sencoljubne rastline. Del prvotno nasajenih rastlin je tako našel prostor na novih sončnih gredah, na njihovo mesto pa so prišle zbirke rastlin, ki rastejo v senci ali polsenci.

5. RASTLINE NA VRTU

V nasadu je zastopanih 142 družin rastlin. Ker je osnovni namen vrta zbirka iglavcev, so v njem zastopani vsi rodovi golosemenk, ki preživijo klimo, ki vlada na vrtu. Pri tako velikem številu rastlinskih vrst in sort različnih rastlin (preko 2400 od tega različnih iglavcev 756) le težko izberem pomembnejše rodove rastlin, saj je izbira odvisna od kriterijev in uporabne vrednosti rastline.
Podocarpus nivalis in sorodni vrsti P. alpinus z 38 sortami posajenimi na različnih lokacijah vrta je največja evropska zbirka teh redkih rastlin. Cryptomeria (srpavka), Taxodium (močvirna cipresa), Picea sp. (smreka) in Pinus sp. (bor) so osnovni rodovi, ki dajejo ogrodje vrta. Pod njimi so nasadi redkih trajnic. Poleg teh zbirk so v večjem številu zastopani še rodovi in vrste: Jovibarba (netreskovec), prezimni kaktusi in agave, Agapanthus, Phygellius (kapska fuksija), Arisaeme, Podophylum, Dysosma, Disporus, Disporopsis, Epimedium. Franklinia atalamana, Pseudotaxus chienii, Cuninghamia konishii, Agava perry, Saracenia sp. je nekaj rastlin, ki so redke in posebne ne le v slovenskem temveč tudi evropskem merilu.

V vrtu so zastopane tudi rastline, ki sem jih našel bodisi v naravi ali na vrtu in so slovenske sorte okrasnih rastlin. V to skupino spadajo sorte Pinus sylvestris (7 sort), Picea abies (10 sort), Hosta (5 sort) in Sedum (11 sort).

V preteklih letih sem zasledil in razmnožil tudi nekaj zanimivih sort host od katerih je najzanimivejša sorta, ki sem jo poimenoval 'Rifnik' in njena mutacija, ki sem jo našel leta 2009 in je po rasti pritlikava oblika sorte Rifnik, a še nima svojega imena.