Sadike trajnic, vzgojene v lončkih, v navadni vrtni prsti in na prostem, tudi v vrtu ne morejo biti zahtevne.

Bradate perunike ne marajo dušičnih gnojil, zlasti ne mineralnih. Prav enostavno jih gojimo v odcedni vrtni prsti z dodatkom komposta.

Trajnice, ki so preizkušene z vzgojo na prostem brez vsakih kemičnih gnojil in zaščitnih sredstev, bodo ob preprosti vzgoji lepo uspevale tudi v vrtu.

Ta tema je zelo aktualna, zato ji bomo posvetili nekaj nadaljevanj, ki bodo obravnavala različne vrste okrasnih rastlin in različne ukrepe pri njihovem gojenju.

Najprej smo se zavedeli škodljivosti uporabe strupenih kemičnih pripravkov v kmetijstvu in vrtnarstvu zaradi njihovih ostankov v hrani. Šele potem je prišel na vrsto razmislek o njih zaradi vplivov na naše okolje na sploh. Dandanes je akcija za zmanjševanje obremenitve okolja s pesticidi postala vsesplošna in vse obsegajoča. Obhišni vrtovi in javne zelene površine pri tem niso nobena izjema, pač pa ravno obratno. Pesticide skušamo umakniti najprej iz našega ožjega bivalnega okolja.

Vse moderne vrtnarske tehnologije so se razvile ob uporabi univerzalne šote iz pretežno severno evropskih nahajališč. Dnevni kopi šote tako danes marsikje pomenijo industrijsko panogo in uničeno pokrajino širokih razsežnosti. Šota pa je zaradi svoje sestave lahko le zelo praktičen in za transport zelo lahek nosilni substrat, ki mu je s kemijo potrebno dodati še marsikaj, da postane primeren za vzgojo rastlin. Tak substrat, šotnice torej, ki se na veliko uporabljajo po vsej Evropi in tudi pri nas, omogoča strojno sajenje in lahek transport na večje razdalje. To je botrovalo krepkim pocenitvam proizvodnje in prometa z okrasnimi rastlinami in danes po vrtnih centrih lahko kupujemo vse mogoče okrasne rastline po zelo dostopnih cenah.

Toda, kot vedno in povsod, tudi tu velja rek, da ni vse zlato, kar se sveti. Te rastline so sicer ob nakupu zelo lepe, vendar zaradi načina vzgoje pomehkužene in mnogokrat za nadaljnjo vzgojo v domačih razmerah tako zahtevne, da temu nismo kos in nam zaradi tega pogosto kar hitro umrejo. Ker so poceni, pač kupimo nove in krog se zavrti.

Ko govorimo o sobnih rastlinah, smo se navadili kupovati jih velikokrat tudi le kot nadomestilo za šopke rezanega cvetja. Ko pa imamo v mislih rastline za saditev na prosto, je stvar drugačna. Balkonsko cvetje in enoletnice naj bi na prostem zdržale vsaj eno sezono. Zato nam ne ostane drugega, kot uporabljati vse mogoče pripomočke za njihovo gojenje. Strokovnjaki nam priporočajo različne tehnike in sredstva in na trgu ni težko dobiti vseh mogočih pelet, granul, paličic, tabletk in gnojilnih zalivkov, hormonskih preparatov in drugih stimulansov za rast in cvetenje, ki bodo ob skrbni in natančni uporabi botrovali bogati rasti in cvetenju naših okrasnih rastlin. Tudi različna tekmovanja so se razvila, ki spodbujajo uporabo teh pripomočkov. Industrija pač! Prestiž najdaljše bršljanke, surfinije ali zmajevih kril daleč naokoli tudi nekaj velja.

Globalna selitev rastlin potegne za seboj tudi globalno selitev njihovih bolezni in škodljivcev.

Tako se pojavljajo vedno nove in nove težave, marsikdaj neobvladljive. In borba proti njim postaja vse težja in vse bolj komplicirana. Zato je treba razvijati vedno nove in nove preparate, ki bodo pomagali nevtralizirati vse tiste neželjene spremljevalce modernih vrtnarskih tehnologij, ki jim rečemo bolezni in škodljivci.

Dokler so naše babice vsako zimo nekako prezimile svoj roženkravt in gorečke in jih nato spomladi presadile v gnojevko, ki so jo nabrale ob kupu gnoja, ni bilo problemov z varovanjem pred boleznimi in škodljivci.

Pri balkonskem cvetju in enoletnicah ves ta cirkus okoli vzdrževanja še nekako prenesemo. Pri trajnih vrtnih rastlinah pa je to že teže. Od njih namreč pričakujemo vse kaj drugega kot le bujno rast in bogato cvetenje.

V naslednjem prispevku se bomo tako posvetili modernim tehnologijam pri vzgoji in uporabi trajnih vrtnih rastlin.

Jožica Golob-Klančič

Foto: Mojca Rehar Klančič
www.trajnice.com