Dresen, (Persicaria amplexicaulis ' Speciosa') nas vsakič znova preseneča s svojo pojavnostjo. Drobni rdeči cvetovi so nanizani na koncu tankih stebel in se brez prestanka odpirajo od junija do pozne jeseni.

Mačja meta, (Nepeta) cveti celo poletje. Modri cvetovi privabljajo metulje in čebele, modro sivi listi pa so prijetno aromatični. V kolikor se preveč razrašča, jo lahko na koncu junija porežemo. Tako bo lepše rasti in bo cvetela do pozne jeseni.

Russelov flomis, (P. russeliana) je zanimiva trajnica, ki dolgo časa, od junija do septembra. Rastlina ostane lepa tudi po cvetenju, z značilno obliko rasti, ki pride posebno lepo do izraza pozimi.

Ostrožnik, (Delphinium) po prvem cvetenju porežemo skoraj do tal. Pazimo, da pustimo nekaj zelenih delov, v celoti pa odstranimo votla cvetna stebla. Tako bodo tako avgusta in septembra pocvitali.

Mehiški ožep, (Agastache foeniculum) je zanimiva modro cvetoča trajnica z aromatičnimi listi. Majhni, cevasti modri cvetovi so združeni v velika pokončna socvetja. Razcvetajo se od julija do septembra. Privabljajo čebele in metulje.

Ameriškemu slamniku sproti odstranjujemo odcvetele cvetove. Tako bo bogato cvetel do zgodnje jeseni. Cvetove porežemo še preden se je razvilo seme, saj s tem dosežemo, da bo rastlina porabila energijo za nastanek novih cvetov in ne semena.

Gavra, (Gaura lindheimeri) je ena izmed novejših trajnic, ki postaja skoraj nepogrešljiva. Cvetovi, ki po obliki spominjajo na drobne metulje, se neumorno odpirajo celo poletje, tja do pozne jeseni.

Vrtna tradeskancija, (T. x andersoniana) je zelo trpežna trajnica, ki brez večje oskrbe dolgo časa raste na istem mestu. Cvetovi pri vrtni tradeskanciji so odprti le zjutraj, potem se zaprejo in ponovno odprejo šele sredi popoldneva.

Razkošno in dolgotrajno cvetenje trajnic je želja vsakega ljubitelja vrtov. Pri nekaterih vrstah to lahko dosežemo že s tem, da jih posadimo na pravo mesto, ki jim za lepo rast in bogato cvetenje najbolj ustreza. Pri drugih vrstah pa je potrebno nekoliko vrtnarskega znanja in občutka. 'Zeleni prsti' so pri temu zelo dobrodošli. Preden se naučimo nekaj tehnik, kako podaljšati čas cvetenja pri trajnicah, pa spoznajmo tiste, ki skorajda brez naše pomoči cvetijo celo poletje, tja do jeseni. Večino trajnic za lepo cvetenje potrebuje sončna rastišča.

Mehiški ožep, Agastache foeniculum je zanimiva modro cvetoča trajnica z aromatičnimi listi. Vonj listov spominja na janež. Majhni, cevasti modri cvetovi so združeni v velika pokončna socvetja. Razcvetajo se od julija do septembra. Zraste do 100 cm v višino in do 40 cm v širino. Privabljajo čebele in metulje.

Lepe očke, Coreopsis so prijetne, rumeno cvetoče trajnice, ki zrastejo do 40 cm. Odtenki rumene so zelo različni – od nežne, limonasto rumene do razkošne temno rumene. Nekatere sorte imajo celo dvojen cvet. Cveteti začnejo na začetku poletja, občudujemo jih lahko do oktobra. Posebno zanimiva je sorta 'Moonbeasm' z limonasto rumenimi cvetovi. Zanimivi so tudi temno zeleni listi, igličaste oblike.

Gavra, Gaura lindheimeri je ena izmed novejših trajnic, ki postaja skoraj nepogrešljiva, tako v vrtovih, na javnih zelenicah, kakor tudi v sezonskih nasadih trajnic in enoletnic. Ime izvira iz grške besede gauros, kar pomeni prelep, izreden in se nanaša na lepe cvetove. Ti so ponavadi beli z rožnatim navdihom, poznamo pa tudi roza sorte. Cvetovi, ki po obliki spominjajo na drobne metulje, se neumorno odpirajo celo poletje, tja do pozne jeseni. Gavra se razraste do 100 cm v višino in do 40 cm v širino.

Dresen, Persicaria amplexicaulis nas vsakič znova preseneča s svojo pojavnostjo. Na prvi pogled neugledni listi se razrastejo v lep, močan šop, ki doseže tudi do 50 cm v premeru. Iz njega izraščajo tanka stebla, na koncu katerih so v ozka socvetja nanizani drobni cvetovi, ki so lahko rdeči, rožnati ali beli. Tisti rdeči so še posebno lepi. Brez prestanka cveti od junija do pozne jeseni. Zraste do 100 cm v višino in prenese tudi bolj mokra tla.

Russelov flomis, P. russeliana, je zanimiva trajnica z debelimi, hrapavimi, srčastimi, jabolčno zelenimi listi, ki so po spodnji strani srebrni. Spodnji listi so vednozeleni in ostanejo lepi do pomladi. Razrastejo se v lepo, gosto gručo, ki zraste do 30 cm v višino in skoraj neprepustno prekrije tla. Na krepkih steblih se poleti razvijajo skupine čeladastih, masleno rumenih cvetov. Cveti dolgo časa, od junija do septembra. Rastlina ostane lepa tudi po cvetenju, z značilno obliko rasti, ki pride posebno lepo do izraza pozimi. Zraste do 90 cm v višino in do 40 cm v širino.

Vrtna tradeskancija, T. x andersoniana je zelo trpežna trajnica, ki brez večje oskrbe dolgo časa raste na istem mestu. Cvetovi so pri različnih sortah lahko beli, rožnati, rdeči, lila, purpurni, vijolični, modri in dvobarvni. Sorte se lahko nekoliko razlikujejo tudi po višini. Zrastejo do 50 cm v višino in 45 cm v širino. Cvetovi pri vrtni tradeskanciji so odprti le zjutraj, potem se zaprejo in ponovno odprejo šele sredi popoldneva.

Poleg opisanih trajnic se z bogatim cvetenjem odlikujejo še mnoge druge, kot so ameriški slamnik, Echinacea, mačja meta, Nepeta, nizke zvončnice, Campanula, tiarela, Tiarella in rudbekija, Rudbeckia.

Pri ostalih trajnicah, ki za bogato cvetenje potrebujejo nekaj naše pomoči, si pomagamo predvsem s škarjami, za dodatek pa z občasnim gnojenjem in zalivanjem v sušnih mesecih. Rezanje trajnic po prvem cvetenju, sprotno odstranjevanje odcvetelih cvetov, delitev in presajanje, ko postanejo cvetovi manjši so najpomembnejša opravila.

Z odstranjevanjem odcvetelih cvetov podaljšamo čas cvetenja oziroma pospešimo pocvitanje. Cvetove porežemo še preden se je razvilo seme, saj s tem dosežemo, da bo rastlina porabila energijo za nastanek novih cvetov in ne semena.

Trajnice, kot so ostrožnik, Delphinium in volčji bob, Lupinus po prvem cvetenju porežemo skoraj do tal. Pazimo, da pustimo nekaj zelenih delov, v celoti pa odstranimo votla cvetna stebla. Priporočljivo je tudi, da jih nekoliko zalijemo. Ostrožniki bodo tako avgusta in septembra pocvitali.

Skoraj do tal lahko porežemo tudi nekatere krvomočnice, Geranium in plahtico, Alchemilla mollis. Ko bodo ponovno odgnali, bodo lepše in bujnejše rasti, hkrati pa bodo ponovno zacvetele.

Nekatere trajnice za bogato cvetenje in lepo rast zahtevajo, da jih pogosteje presajamo, redčimo ali delimo. Glede na to, na koliko časa je posamezno vrsto treba deliti, ločimo več skupin trajnic; na tiste, ki jih delimo na 2-3 leta, potem na tiste, ki jih delimo na 3-5 let ter nazadnje na tiste, ki jih delimo šele po 7-10 letih rasti na istem mestu.
Natančneje je težko opredeliti, katera trajnica spada v to ali ono skupino, saj vpliva na rast in razvoj rastline veliko dejavnikov. Predvsem so pomembni rastne razmere, v katerih trajnica raste.

Kdaj je določeno trajnico priporočljivo deliti, lahko določimo po naslednjih znakih:

• ko so cvetovi manjši kakor prejšnja leta,
• ko je cvetenje manj izrazito,
• ko sama rastlina izgleda neugledno,
• ko rastlina v sredici šopa ne odganja več,
• ko je rast manj bujna.

Trajnice presajamo in delimo pomladi ali jeseni oziroma pred ali po cvetenju Ravnamo pa se lahko tudi po pravilu, da trajnice presajamo pred cvetenjem ali tik po njem. Nikoli pa ne med samim cvetenjem. V vsakem primeru je priporočljivo, da trajnico, ki jo želimo presaditi porežemo, in sicer tako, da odstranimo vse cvetove in večino listja, da se ob presajanju in deljenju rastlina ne bi preveč izčrpala.

V vsakem primeru pa moramo zagotoviti zadostno količino vlage, lahko jih tudi nekoliko zasenčimo.

Besedilo in fotografije:
Bernarda Strgar
(http://www.trajnice-strgar.si/)