Rod malih zvončkov (Galanthus sp.) v zgodnje spomladanskem vrtu – 2. del
Vrtnarsko so pomembne predvsem tri vrste malih zvončkov: Galanthus nivalis, G. elwesii in G. plicatus. Preden predstavim še slednjega, se mi zdi, da moram o rodu Galanthus povedati še nekaj splošnih značilnostih.
Ime rodu Galanthus je grškega izvora in je sestavljeno iz gal, kar pomeni mleko oziroma mlečen in Anthos, ki pomeni cvet. Torej Galanthus pomeni z mlečno belimi cvetovi. Rod Galanthus uvrščamo v družino narcisovk (Amaryllidaceae), v kateri so še sorodniki narcisa (Narcissus), veliki zvonček (Leucojum) in šternbergija (Sternbergia). Omenjeni so le predstavniki, ki imajo svoja naravna rastišča v Sloveniji.
V Sloveniji je naravno prisotna le ena vrsta malega zvončka in sicer Galanthus nivalis. Vrstno ime nivalis pomeni snežen, kot sneg oziroma podoben snegu. Rodovno in vrstno ime zelo posrečeno nakazujeta na njegovo barvo in čas cvetenja. Slovensko ime navadni mali zvonček prav za prav nič ne pove o njegovi pojavi ter času in značaju njegovega življenja. Veliko bolj domiselni so v poimenovanje Angleži – snowdrop, Nemci – Schneegloeckchen, Italijani – bucaneve, da naštejem samo nekatere. Da bi bil vsaj snežni zvonček!
Torej, poleg našega malega zvončka (G. nivalis) in elwezijevega malega zvončka (G. elwesii) ima pomembno vlogo med zgodaj cvetočimi trajnicami tudi mali zvonček G. plicatus. Ta vrsta izvira iz hribovitih predelov ob Črnem morju in je prispel v srednjo Evropo že v 16. stoletju. V delu Portret rastlin ga je leta 1583 opisal slavni botanik Carolus Clusius na osnovi rastlin, ki mu jih je poslala gospa de Heysenstein iz Carigrada. Povsem drugače kot G. nivalis in G. elwesii, ta vrsta malega zvončka ni vzbujala kakšne večje pozornosti in je dolgo iskala pot v vrtove. Šele po dvestotih letih od njegovega opisa je začelo naraščati zanimanje za ta mali zvonček. Na začetku 18. stoletja je velik ljubitelj rastlin, F. A. Marshall von Biberstein poimenoval to odlično vrtno vrsto z vrstnim imenom plicatus, torej Galanthus plicatus.
Vrstno ime plicatus se nanaša na značilno, v vzdolžno gubo oblikovane liste. Beseda plicatus je latinskega izvora, plica namreč pomeni guba, naborek, plicatus torej pa naguban, zvit v gubo, običajno vzdolžno. Spomnite se na včasih zelo popularna plisirana krila.
Mali zvonček G. plicatus štejemo danes med najbolj izborne vrste malega zvončka. Ima elegantne, navzven upognjene sivo zelene liste, z izstopajočo, po sredini lista potekajočo belo progo. Cvetovi so neverjetno lepo in harmonično oblikovani ter se pri mnogih kultivarjih pojavljajo v velikem številu.
Večina sort cveti relativno pozno. Nekatere sorte se ponašajo prav z zanimivimi značilnostmi. Tako požene sorta »Augustus« svoje cvetove naravnost iz tal. Sorta »Washfield Warham« s čudovito oblikovanimi cvetovi cveti izredno bogato in marsikatero leto še pozno v april.
G. plicatus uspeva v naravi v svetlih listnatih gozdovih, kjer se nahajajo s humusom bogata tla iz trohnečega listja bukev, gabrov, hrastov. Če jim v vrtu nudimo podobne rastne pogoje, bodo sčasoma oblikovali goste šope dih jemajoče lepote belih cvetov.
Pripravil:
Milan Sterle