Tako kot si rastline v pozni jeseni zaželijo miru in počitka, si tudi naše telo in duša vsaj za kratek čas zaželi oddiha. Toda že v prvih januarskih dneh se v nas pojavi nemir in že si zaželimo, da se kjerkoli v vrtu pojavi prvi cvet. In kdo je prvi oznanjevalec prebujenja, kdo prvi oznanja novo cvetoče obdobje, kdo kliče v vrt, ki je še marsikdaj pod snegom, kdo vznemirja naša srca, da hitimo ob prvih toplih sončnih žarkih na prisojne gozdne robove in iščemo pod razpadajočim listjem bele glavice, ki se še stiskajo v objemu sivo zelenih listov? Zvončki! Zvončki, skrbno nabrani in povezani v šopek, obdan z listi bršljana ali ciklam v tresočih rokah zgubanih ženic na Tromostovju v Ljubljani, me vedno opomnijo na krog življenja. Šopkom zvončkov še v zimskih mesecih sledijo prvomajski šopki šmarnic, nato šopki omamnih ciklam in v decembru šopki črnega teloha povitega z mahom. Štirje značilni šopki, štiri različna obdobja, štiri različna naša razpoloženja.

»Ko sneg kopni, se belina ponovno vrača. Zvončki ob koncu zime znova pobelijo naše travnike, loge, gozdne robove in gozdove. Se zavedamo njihove lepote, jo znamo ceniti in opaziti?« (Jože Bavcon, Navadni mali zvonček(Galanthus nivalis L.) in njegova raznolikost v Sloveniji, 2008).

V Sloveniji raste ena sama vrsta iz rodu Galanthus, to je navadni mali zvonček (Galanthus nivalis). Vse o njem in njegovi raznolikosti lahko izveste v odlični, zgoraj omenjeni knjižici dr. Jožeta Bavcona, direktorja Botaničnega vrta v Ljubljani. Izredno pomembno vlogo v zgodnje cvetočem pomladanskem vrtu imata poleg našega malega zvončka še dve vrsti zvončkov, ki ju bom predstavil v dveh prispevkih.

Najprej Elwesijev zvonček (Galanthus elwesii).

Ko je H.J.Elwes leta 1874 odkril in predstavil novo vrsto zvončka, je bil takratni vrtnarski svet presenečen in navdušen hkrati. Že eno leto pozneje je dobila novo odkrita vrsta tudi pravo ime. Takratni direktor Kraljevega vrta Hooker je krstil ta zvonček po najditeljevem priimku Elwesu, torej Galanthus elwesii. Glavna posebnost tega zvončka je njegova velikost. S svojimi 30 cm v višino in s cvetom v premeru 5 cm je pravi Goljat med zvončki. Toda kljub nenavadni velikosti ta zvonček ni izgubil na eleganci in ljubkosti.
S časom oblikujejo ti zvončki goste šope s številnimi, lepo oblikovanimi cvetovi, ki se pnejo nad širokimi, sivo zelenimi listi. Botaniki razlikujejo dve varieteti: G. elwesii var. elwesii in G. elwesii var. monostictus. Obe varieteti cvetita sredi pomladi. Sorta »Hiemalis« pa razveseli nepotrpežljive vrtoljubce z bogatim cvetenjem že v novembru.

Ker so vsi Elwesijevi zvončki v naravi zelo spremenljivi so v zadnjih 120. letih selekcionirali neverjetno število novih sort. Nekatere od njih štejemo k najodličnejšim zgodnje cvetočim spomladanskim čebulnicam. Poleg zunanjega izgleda pripisujejo zbiratelji posebno veliko vrednost njihovi cvetivosti in marsikateri kultivar cveti mnogo bolje kot primerki iz narave.

G. elwesii ima svoja naravna rastišča okrog Črnega morja, nahaja se v Turčiji ter med Bolgarijo in Ukrajino. In čeprav je rod Galanthus v registru zaščitenih rastlin, njegove populacije izginjajo zelo hitro. Žal še vedno vsako leto izkopljejo na milijone zvončkovih čebulic, ki jih nato v jeseni prodajajo kot posušene, zavite v vabljive vrečke. Toda te čebulice izrastejo v zdrave zvončke zelo težko. Vseeno za katero vrsto zvončka gre, kupujmo zvončke izključno spomladi kot zelene rastline in to le v specializiranih vrtnarijah.

Pripravil:
Milan Sterle